Ameriška banka Citigroup je imela v zadnjem četrtletju za 2,5 milijarde dolarjev izgube, kar je precej manj od pričakovanj. Delnice so v petek porasle za skoraj osem odstotkov. Foto: EPA
Ameriška banka Citigroup je imela v zadnjem četrtletju za 2,5 milijarde dolarjev izgube, kar je precej manj od pričakovanj. Delnice so v petek porasle za skoraj osem odstotkov. Foto: EPA
Googlove delnice so v petek izgubile desetino vrednosti, kar je celo največ od začetka kotacije leta 2004. Foto: Reuters

Kmalu bo minilo eno leto, odkar se je v ZDA zaradi težav nepremičninskega trga začela kriza drugorazrednih hipotekarnih posojil. Največje banke so morale odpisati milijarde dolarjev slabih posojil, kriza se je iz finančnega preselila tudi v realni sektor. Ameriško gospodarstvo je na robu recesije, največje centralne banke pa obresti ne morejo več zniževati, ker je zaradi letošnje divje rasti nafte inflacija presegla vse dopustne meje. Vodilni delniški trgi so v torek pristali na nekajletnem dnu. Res, kri je tekla v potokih, nato pa ...

... nepričakovan preobrat!
Nekaj spodbudnih finančnih novic je pomagalo, da so tuji delniški indeksi v drugi polovici tedna vidno okrevali in se le odbili od večletnega dna. Najprej je peta največja ameriška banka Wells Fargo sporočila, da bo zvišala dividendo, kar je najlepši znak, da časi očitno niso tako kritični. Do konca tedna sta četrtletne rezultate, ki so presegli pričakovanja, objavili JP Morgan Chase in Citigroup, kar je dodatno vlilo upanje, da kreditna kriza le ni povsem dotolkla največjih bank z Wall Streeta.

Nafta že skoraj 20 dolarjev pod rekordom
Poleg tega so vlagatelji pozitivno sprejeli načrt ameriške centralne banke o rešitvi dveh domačih največjih hipotekarnih bank in zamisel, da bi omejili prodajo na kratko (short selling). Delniški indeks Dow Jones, ki je v torek po dveh letih končal pod mejo 11 tisoč, je do teden končal pri 11.469 točkah oziroma 3,6 odstotka višje, kot ga je začel. Dodatno spodbudo je dala nafta, ki v vsej zgodovini (če merimo v dolarjih, ne v odstotkih) ni doživela takšnega tedenskega padca. Ameriška lahka nafta, še nekaj dni nazaj vredna več kot 147 dolarjev za sod, je zdrsnila pod 129 dolarjev.

Google padel za deset odstotkov
Toda šokov na delniških trgih gotovo še ni konec. Nenazadnje to kažejo tudi nekateri poslovni rezultati vodilnih podjetij v tehnološkem sektorju. Googlove delnice so v petek padle za deset odstotkov, saj sveže bilance niso bile povsem po okusu analitikov. Trg je zaradi četrtletnih rezultatov kaznoval tudi Microsoft. Tehnološki Nasdaq (2.282 točk) je v zadnjem tednu pridobil dva odstotka in končal niz šestih negativnih tednov. Strokovnjaki pričakujejo, da bo dobiček 500 ameriških korporacij, vključenih v indeks S&P 500, v drugem četrtletju povprečno padel za 17 odstotkov.

Farmacevtske delnice podcenjene
Evropski delniški trgi so seveda sledili ameriškim. Izrazito so poskočile finančne delnice, dobro je šlo tudi farmacevtom, kar je v veliki meri posledica Tevinega prevzema generika Barr, vrednega 7,5 milijarde dolarjev. Prevzemna premija je glede na sredin tečaj Barra 42-odstotna. Analitiki so prepričani, da so farmacevtske delnice podcenjene. Lastniki novomeške Krke bi temu gotovo pritrdili. Krkine delnice so bile na Ljubljanski borzi tudi zadnji teden najprometnejše, v petih dneh pa se je tečaj znižal za 1,4 odstotka in je zdaj 30 odstotkov pod decembrskim rekordom. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 (1.164 točk) je v vsem tednu pridobil 3,2 odstotka, še vedno pa je 23 odstotkov nižje kot na začetku leta.

T. O.