Po ugotovitvi sodišča je Dušan Črnigoj zlorabil zakon, ki je bil pred osmimi leti napisan za pomoč podjetjem na robu propada. V skoraj letu dni je Primorje od države prejelo 1,8 milijona evrov kot pomoč in nadomestilo delavcem. A kljub temu je podjetje končalo v stečaju. Država bi lahko zahtevala denar nazaj, a svojih terjatev sploh ni prijavila v stečajno maso.
"V konkretnem primeru država terjatve do Primorja v stečaju v vrednosti 1,8 milijona ni prijavila. To pomeni, očitno, da država čuti, da v tem konkretnem primeru ni bila oškodovana," je povedala Črnigojeva odvetnica, Irena Dobravc Tatalovič. In kot še dodaja Črnigojeva odvetnica, je zadeva s tem končana.
Si pa na tožilstvu po drugi strani že od leta 2012 s pomočjo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora prizadevajo za vrnitev tistega premoženja, kjer ni dokazan zakonit izvor.
"Na podlagi ugotovitev, ki so jih dale finančne preiskave, nam je uspelo uspešno zavarovati za 22 milijonov premoženja," je izjavila okrožna državna tožilka Barbara Lipovšek.
A na zavoro je zdaj stopilo ustavno sodišče. Zaradi njihove odločitve o razveljavitvi dela zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki velja za nazaj, bodo morali tožilci umakniti tudi najodmevnejše tožbe.
Kot je TV Slovenija uspelo neuradno izvedeti, gre denimo za Dragana Tošiča, ki naj bi si pridobil 3,5 milijona, pa nekdanjega vodilnega v Intereuropi Andreja Lovšina, ki ga preganjajo za dobra dva milijona, pa Perana Boškoviča in navsezadnje Franca Kanglerja, ki ga preganjajo za 250 tisočakov.
"Zaradi nedavne odločitve ustavnega sodišča bomo tožilci prisiljeni k umiku večjega dela tožb, ki so bile vložene na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. In seveda, to bo povezano tudi z znatnimi finančnimi posledicami," je povedala Lipovškova.
Kar pomeni, da bodo ekspresni bogataši na koncu lahko zahtevali tudi odškodnine, ki pa bodo – tako kot stroški postopka – plačane iz državne blagajne.