Napovedi EBRD-ja so precej slabše kot tiste, ki so jih objavili maja. Takrat so za Slovenijo napovedovali štiriodstotno skrčenje gospodarstva, v nekaj mesecih pa se je ta napoved skoraj podvojila.

Majske EBRD-jeve ocene padca bruto domačega proizvoda so bile preveč optimistične tudi za celotno regijo, v katero spada Slovenija, torej srednjo in vzhodno Evropo. Padec BDP-ja je namreč zdaj predviden za 6,3 odstotka, pred petimi meseci so izračunali, da bo padec 5,2-odstoten. Presodili so namreč, da je v veliko državah iz regije kriza dosegla dno.

V Sloveniji drugo leto 2,6-odstotna rast
Okrevanje naj bi bilo v prihodnjem letu krhko in neenakomerno. V srednji in vzhodni Evropi naj bi bila povprečna rast 2,5-odstotna, v Sloveniji pa še za desetinko odstotne točke višja.

Po predvidevanjih naj bi BDP najbolj padel v baltskih državah, v Litvi za 18,4, v Latviji za 16 ter Estoniji za 13,2 odstotka. Edina, ki naj bi zaznala rast, naj bi bila Poljska. BDP naj bi se v tej državi povečal za 1,3 odstotka.

Med državami jugovzhodne Evrope bosta največji padec imeli Romunija in Bolgarija (za šest in osem odstotkov), rusko gospodarstvo pa naj bi se skrčilo za 8,5 odstotka.

Okrevanje v različnih državah z različnimi značinostmi
Glede okrevanja EBRD ugotavlja, da bo to imelo po različnih državah različne značilnosti, odvisno od stanja v bančnem sistemu in domačih gospodarskih dejavnikov. Poleg tega so nekatera gospodarstva (Rusija in Kazahstan) izrazito odvisna od cen surovin. Relativno hitrejšo rast, med dvema in petimi odstotki, naj bi v prihodnjem letu po trditvah EBRD-ja imele Albanija, Poljska, Slovaška in Slovenija, ki imajo relativno zdrave bančne sisteme in so mednarodno konkurenčne.

Dejavniki, ki bodo v letu 2010 na rast vplivali zaviralno, bosta po navedbah EBRD-ja počasna krepitev glavnih izvoznih trgov in nadaljevanje posojilnega krča zaradi konsolidacije bilanc bank v regiji in nadaljevanja bremen slabih dolgov.