ECB je znižal tudi obrestno mero za mejno posojanje, in sicer za 0,5 odstotne točke, na en odstotek, medtem ko je obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti ostala nespremenjena pri nič odstotkih.
Predsednik ECB-ja Mario Draghi je na novinarski konferenci pojasnil, da odločitev o znižanju obrestne mere ni bila soglasna, da pa so jo sprejeli s "precej visoko stopnjo strinjanja". Ob tem je zagotovil, da bo banka monetarno politiko še naprej prilagajala razmeram. "Pozorni bomo na nove podatke in bomo pripravljeni ukrepati, če bo to potrebno," je zagotovil.

Nekateri analitiki so v teh besedah prepoznali tudi namig, da bi lahko ECB kmalu začel bankam zaračunavati za denar, ki ga pri njej parkirajo čez noč. S tem bi lahko spodbudila posojilno aktivnost.
Za mala in srednja podjetja še vedno otežen dostop do denarja
Sicer pa je Draghi obljubil, da bo ECB še naprej bankam zagotavljal vso potrebno likvidnost, dokler bo to potrebno, a vsaj do sredine prihodnjega leta. Banka skupaj z evropskimi institucijami razmišlja o možnostih, da bi posojilno aktivnost okrepili s pomočjo zavarovanih posojil. "Vse možnosti so še zelo odprte," je poudaril.

ECB se sicer zaveda težav predvsem srednjih in malih podjetij, ki nimajo dostopa do denarja. Zadnja raziskava, ki jo je na to temo opravil ECB, je sicer pokazala "nekaj znakov stabilizacije", a pogoji pridobivanja posojil ostajajo strogi, predvsem za manjša podjetja. Banke namreč posojanje še vedno ocenjujejo kot visoko tvegano, je še pojasnil Draghi.

Prvi mož ECB-ja je sicer poudaril, da banka še naprej pričakuje postopno okrevanje območja z evrom v drugi polovici leta. Draghi je ob tem pozval tudi vlade, naj odpravijo zvišanja davkov, ki so jih sprejele v času krize. Šlo naj bi namreč za ukrepe v sili, ki bi jih morale zdaj odpraviti, namesto njih pa znižati javno porabo.

Današnje znižanje ključne obrestne mere je sicer že četrto, odkar je vodenje ECB-ja novembra 2011 prevzel Italijan Draghi. K potezi je sicer najverjetneje pripomogla predvsem slaba slika evrskega gospodarstva in padajoča inflacija. Ključna obrestna mera za območje evra je bila pri 0,75 odstotka od julija 2012.

Visoka brezposelnost
Poleg večinoma šibkih signalov o gospodarskem razpoloženju in gospodarski dejavnosti je pomemben dokaz zapletenosti gospodarskih razmer v velikem delu območja skupne valute tudi visoka stopnja brezposelnosti.

Ta se je marca povzpela na novo rekordno stopnjo 12,1 odstotka, še posebej akutna pa je v ranljivih članicah, kot so Španija, Grčija, Portugalska in tudi Italija. Vse višja je tudi v Franciji.

Ob teh podatkih pa se inflacija v evrskih državah še naprej niža. Aprila je bila tako na letni ravni 1,2-odstotna, potem ko je bila marca pri 1,7 odstotka. To odpira dodaten manevrski prostor za znižanje obrestne mere.

Brez bistvenega učinka?
Vseeno pa številni strokovnjaki opozarjajo, da znižanje obrestne mere najverjetneje ne bo imelo bistvenega učinka na izboljšanje gospodarskih razmer.

Trenutno namreč na finančnem trgu v območju skupne valute še vedno obstajajo globoke razlike med položajem v stabilnejših članicah, kot je Nemčija, in ranljivih članicah na obrobju. Podjetja v državah, kot so Španija, Italija, Portugalska, pa tudi Slovenija, morajo tako za posojila plačati bistveno višje obresti kot na primer nemška.

Prav zato vlagatelji danes pričakujejo že morda tudi prve obrise novih izrednih ukrepov ECB-ja za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do posojil.