Energetika Ljubljana bo z izgradnjo plinsko-parne enote v Termoelektrarni-toplarni Ljubljana do leta 2022 zamenjala dve premogovni enoti in omogočila, da se bo večina premoga umaknila iz Ljubljane, so zapisali v podjetju.

Danes so z grškim podjetjem Mytilineos Holdings podpisali 118 milijonov evrov vredno pogodbo o dobavi in postavitvi dveh plinskih turboagregatov s parnimi utilizatorji in pripadajočo tehnološko opremo. Direktor družbe Samo Lozej je ob podpisu pogodbe poudaril, da tako velik korak v smeri zmanjšanja uporabe premoga ni pomemben samo za Energetiko Ljubljana, temveč tudi za Ljubljano in Slovenijo.

Sklenjena tudi pogodba o dolgoročnem servisiranju
Direktor grškega podjetja Gardelinos Panagiotis pa je, kot so sporočili iz Energetike Ljubljana, dodal, da se projekta veselijo zaradi prednosti, ki jih kot energetsko-okoljska naložba predstavlja za Energetiko Ljubljana, za mesto Ljubljana, pa tudi zato, ker je to njihov prvi projekt v Sloveniji.

Energetika Ljubljana je obenem sklenila še pogodbo o dolgoročnem servisiranju plinskih turboagregatov, in sicer s proizvajalcem te opreme, družbo Siemens. Vrednost pogodbe za osemletno servisiranje plinskih turboagregatov oziroma za en celotni vzdrževalni cikel je 15,9 milijona evrov, so pojasnili.

Na razpis se je javilo devet ponudnikov
Energetika Ljubljana je razpis za glavno tehnološko opremo objavila konec oktobra 2017, odzvalo pa se je devet ponudnikov. V sklopu končnih direktnih pogajanj je pozneje izbrani grški ponudnik Mytilineos Holdings svojo prvo ponudbo s 133,9 znižal na 118 milijonov evrov brez DDV-ja ter bil zato pozvan k pripravi ter oddaji končne ponudbe skladno z izpogajanim, so postopek strnili v Energetiki Ljubljana.

Plinsko-parna enota bo z letom 2022 nadomestila dva od treh premogovnih blokov v enoti TE-TOL in s tem omogočila 70 odstotkov manjšo uporabo premoga. Premogovni blok 3, ki je bil leta 2008 predelan z namenom sokurjenja premoga in lesnih sekancev, bo ostal v obratovanju ter zagotavljal razpršenost primarnih goriv in uporabo obnovljivih virov energije.

Energetika Ljubljana je sicer največji uporabnik lesne biomase v energetske namene v Sloveniji. Na leto porabi 1,1 milijona gigadžulov lesnih sekancev oz. dobrih 100.000 ton, kar predstavlja 16 odstotkov toplotne in električne energije iz obnovljivih virov.