Število poslovnih subjektov, ki so bili v času epidemije izbrisani, predstavlja 2,1 odstotka aktivnih poslovnih subjektov na dan uradnega zaključka epidemije, so sporočili iz Bisnode Slovenija. Med vsemi izbrisanimi subjekti je 86 odstotkov samostojnih podjetnikov, pri čemer v podjetju spominjajo, da je bil zaradi moratorija javne uprave izbris drugih pravnih oblik skoraj nemogoč.

Marca je bilo sicer izbrisanih 1946 podjetij, aprila 1780, preobrat pa se je zgodil v maju, ko je bilo ustanovljenih 359 subjektov več, kot jih je bilo izbrisanih.

Slaba tretjina (31,9 odstotka) analiziranih subjektov je bila v času epidemije izbrisana v osrednjeslovenski regiji. Sledijo podravska (13,2 odstotka), gorenjska (12,4 odstotka) in savinjska regija (11 odstotkov). Na spodnjem repu lestvice so posavska in pomurska regija (2,8 odstotka), koroška (2,3 odstotka) ter primorsko-notranjska regija (dva odstotka), najmanj izbrisov pa je bilo v zasavski regiji (1,7 odstotka).

Nekoliko drugačna je slika ob upoštevanju števila aktivnih subjektov znotraj posamezne regije. Po deležu podjetij je bilo tako največ izbrisov v gorenjski regiji (2,7 odstotka), sledita obalno-kraška (2,6 odstotka) in goriška regija (2,4 odstotka), na dnu lestvice pa je pomurska regija (1,4 odstotka).

Več novih podjetij na področju energetike ter financ in zavarovalništva

Po panogah je bilo največ izbrisanih subjektov registriranih v panogah strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (18,7 odstotka). Sledijo gostinstvo (12,9 odstotka) ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (12,6 odstotka). Odstotek izbrisanih v primerjavi z aktivnimi subjekti pa je bil najvišji v dejavnostih izobraževanja (5,9 odstotka) in gostinstva (4,8 odstotka), sledijo druge raznovrstne poslovne dejavnosti (3,9 odstotka) ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (3,8 odstotka).

Le v dveh dejavnostih, in sicer dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti, je bilo izbrisanih manj subjektov, kot jih je bilo ustanovljenih v času epidemije.

Na seznam prejemnikov mesečnega temeljnega dohodka se je medtem po navedbah Bisnode uvrstilo 51.444 subjektov. Med njimi jih je bilo na dan analize (25. junija) 294 blokiranih, 81 nepredlagateljev REK-obrazcev, en davčni neplačnik in dva subjekta v insolventnem postopku.

Največ državnih pomoči v osrednji Sloveniji

Glede na regijo je največ subjektov, ki so zaprosili za državno pomoč, registriranih v osrednjeslovenski regiji (28,5 odstotka), sledijo podravska (12,6 odstotka), savinjska (10,6 odstotka) in gorenjska regija (10,3 odstotka), najmanj pa jih je iz zasavske regije (1,9 odstotka). Med dejavnostmi subjektov, ki so zaprosili za temeljni dohodek, prevladujejo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (16 odstotkov), gradbeništvo (12 odstotkov) in trgovina (10 odstotkov).

Kako je na krizo pripravljeno gospodarstvo

V Bisnode Slovenija navajajo še, da si je slovensko gospodarstvo od zadnje finančno-gospodarske krize v letu 2008 v celoti opomoglo in je v finančnem letu 2018 doseglo najvišje vrednosti ključnih kazalnikov poslovanja. Podatki torej potrjujejo visoko stopnjo zrelosti gospodarstva, vendar se bodo posledice epidemije odražale še v naslednjih letih. Ob napovedih padcev makroekonomskih kazalnikov se Sloveniji obeta hud boj za ohranitev gospodarstva tako kot pred pandemijo.

"Glede na trend gibanja izvoznih partneric našega gospodarstva in njihovega ohlajanja lahko pričakujemo spremembe gospodarskega okolja. Glede na visoko stabilnost poslovanja slovenskega gospodarstva, nizko zadolženost in kontinuirano odplačevanje posojil menimo, da je slovensko gospodarstvo dobro in bolje pripravljeno na krizo, ki je pred nami," je dodal analitik pri Bisnodu Damir Simonović.