S tem so države Evropske unije zgrešile leta 2001 zadani cilj, doseči 67-odstotno zaposlenost, ki bi olajšala kritje vse višjih stroškov pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja starajočega se prebivalstva. Lizbonska strategija je do leta 2010 predvidela 70-odstotno zaposlenost, vendar je za zdaj ta cilj neuresničljiv.

Bruseljski časopis EUobserver je zapisal, da so si leta 2001 države tedanje petnajsterice naložile previsok cilj, ki ga ne bi dosegle, tudi če v povezavo ne bi vstopilo deset novih članic. Tako je bila na območju evra zaposlenost 63,5-odstotna, kar je nižje od povprečja celotne povezave.

Stopnja zaposlenosti je bila najvišja na Danskem (75,9 odstotka), Nizozemskem (73,2 odstotka) in Švedskem (72,5 odstotka), najnižja pa na Poljskem (52,8 odstotka), na Malti (53,9 odstotka) in Madžarskem (56,9 odstotka). Zaposlenost moških v EU-ju je znašala 71,3 odstotka, žensk pa 56,3 odstotka. Najvišja razlika v stopnji zaposlenosti med moškimi in ženskami je bila na Malti, skoraj 40-odstotna.

V Sloveniji je stopnja zaposlenosti znašala natanko 66 odstotkov. Pri moških je bila 70,4-odstotna, pri ženskah pa 61,3-odstotna.

Raziskava je še pokazala, da obstajajo velike razlike pri deležu začasno zaposlenih. Največ začasno zaposlenih delavcev je v Španiji (33,3 odstotka), najmanj pa v Estoniji (2,7 odstotka).