Svet ECB je ob tem nakazal, da bi bil to lahko zadnji dvig v več kot eno leto trajajočem boju proti visoki inflaciji. A predsednica ECB-ja Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta ECB vse možnosti pustila znova odprte. Na vprašanje, ali so obrestne mere sedaj dosegle vrh, je odgovorila: "Tega še ne moremo reči." Povedala je, da bi nekateri guvernerji centralnih bank že na tokratnem zasedanju raje videli, da bi se ECB odločila za premor pri dvigovanju obrestnih mer, a da so za odločitev, ki so jo sprejeli danes, imeli trdno večino.

Napoved za inflacijo višja, za rast nižja

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo po novem pri 4,50 odstotka, znova najvišje od časa pred zadnjo veliko finančno in gospodarsko krizo, s katero se je začelo več kot desetletje dolgo obdobje bolj ohlapne denarne politike. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila se je medtem dvignila na 4,75 odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije. Nove obrestne mere bodo začele veljati 20. septembra.

V ECB-ju so ugotovili, da je vztrajanje inflacije na previsoki ravni trdovratno in da bo ta visoka še nekaj časa. Napoved inflacije za letošnje in prihodnje leto so tako zvišali, za leto 2025 pa znižali. Inflacija naj bi letos dosegla 5,6 odstotka, leta 2024 3,2 odstotka in leta 2025 2,1 odstotka. Junija so napovedovali 5,4-odstotno inflacijo za letos, za leto 2024 triodstotno in za leto 2025 2,2-odstotno.

"Pretekli dvigi obrestnih mer, ki jih je izvedel svet ECB, se še naprej intenzivno prenašajo v gospodarstvo," so ocenili in našteli, da so se pogoji financiranja dodatno zaostrili in vse bolj zavirajo povpraševanje, kar je pomemben dejavnik pri zniževanju inflacije na ciljno raven.

Ob tem je ECB znižal napovedi rasti za evrsko območje v naslednjih treh letih, saj naj bi zaostreni pogoji financiranja zmanjšali domače povpraševanje v času, ko slabi tudi mednarodna trgovina. Po novi napovedi bo gospodarstvo letos doseglo 0,7-odstotno rast, v letu 2024 enoodstotno in leta 2025 1,5-odstotno. Napovedi so od prejšnjih nižje, za letos za 0,2 odstotne točke, za leto 2024 za 0,5 odstotne točke in za leto 2025 za 0,1 odstotne točke.

"Na podlagi sedanje ocene svet ECB meni, da so ključne obrestne mere dosegle ravni, ki bodo, če se ohranijo dovolj dolgo, znatno prispevale k čimprejšnji vrnitvi inflacije na ciljno raven," so zapisali. Ob tem so napovedali, da bodo s prihodnjimi odločitvami zagotovili, da bodo ključne
obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivnih ravneh tako dolgo, kot bo treba. O tem se bodo kot doslej odločali na podlagi aktualnih podatkov.

Inflacija ostaja visoka

Življenjski stroški v evroobmočju so se avgusta v primerjavi z istim obdobjem lani dvignili za 5,3 odstotka, v Sloveniji in Nemčiji celo za več kot 6 odstotkov. Jedrna inflacija, to so cene brez energentov in hrane, ostaja visoka. Letos so se po Evropi zvišale povprečne plače. Znova se tudi dražijo energenti.

Po drugi strani so podatki o gospodarski rasti pravo razočaranje, UMAR Sloveniji letos napoveduje 1,6-odstotno rast, industrijska proizvodnja je v upadu, svetovno povpraševanje je krhko. Münchenski inštitut IFO poroča, da je avgusta kar petina nemških gradbenih podjetij odpovedala projekte – in to v času, ko močno primanjkuje novih stanovanj. Za vlaganja v njihovo gradnjo so trenutne obrestne mere že previsoke, je poročala Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina.