Komisija Sloveniji tako letos napoveduje 3,1-odstotno krepitev BDP-ja oziroma 2,8-odstotko krepitev BDP-ja v prihodnjem letu. V obeh primerih je napoved znižala za 0,2 odstotne točke, glede na prejšnjo.

Napovedana rast inflacije
Komisija v poročilu o Sloveniji še navaja, da je bila rast v minulih letih široko osnovana in je temeljila tako na močni investicijski dinamiki in potrošnji prebivalstva kot na neto izvozu.
Z močno zaposlenostjo in nadaljnjo rastjo plač naj bi se potrošnja letos in prihodnje leto okrepila, pričakuje se nadaljnja rast javnih naložb, ki jih žene tudi financiranje EU, a vpliv neto izvoza na rast naj bi bil v prihodnje negativen.

V Bruslju sicer Sloveniji za letos napovedujejo 1,9-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 2,1-odstotno, kar je več od povprečja v območju evra, ki mu Bruselj napoveduje za letos 1,4-odstotno, v prihodnjem letu pa 1,5-odstotno inflacijo.

Napoved nad povprečjem EU-ja
Še vedno pa je gospodarska napoved za Slovenijo znatno nad povprečjem območju z evrom in EU-ja, ki jima komisija za letos napoveduje 1,3-odstotno oziroma 1,5-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti, v prihodnjem letu pa 1,6-odstotno oziroma 1,7-odstotno.

Konkretno je komisija napoved znižala za Nemčijo, Italijo in Nizozemsko. Predvsem naj bi do znižanja prišlo zaradi zunanjih dejavnikov, kot so trgovinske napetosti, upočasnitev trgov v razvoju, zlasti na Kitajskem, nekatere evrske države znova vzbujajo skrb zaradi vzdržnosti dolga, dodatno negotovost pa ustvarja možnost neurejenega brexita, je izpostavil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Podpredsednik komisije je zato pozval k izbiri prave mešanice politik, kot so spodbujanje naložb in podvojitev prizadevanj za strukturne reforme.

Do konca meseca naj bi komisija objavila tudi zimski gospodarski sveženj, v okviru katerega se pričakuje njeno mnenje o posodobljenem osnutku proračunskega načrta Slovenije. Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici je na vprašanje, ali je zadovoljen s pojasnili slovenskih oblasti glede proračunskega načrta in kdaj je mogoče pričakovati končno oceno, odgovoril le, da posodobljen slovenski načrt še preučujejo in da bodo odločitev sprejeli pravočasno.

Komisija opozarja Slovenijo na razlike
Članice območja evra morajo v skladu z evropskimi proračunskimi pravili, okrepljenimi v minuli finančni krizi, vsako leto do sredine oktobra v Bruselj poslati osnutke proračunskih načrtov za naslednje leto. Slovenija, ki je septembra lani dobila novo vlado, je to storila, a na podlagi predpostavke nespremenjenih politik. Oktobra jo je komisija pozvala, naj ji čim prej posreduje posodobljen načrt. Slovenija je posodobljeni načrt posredovala konec januarja, nato jo je komisija pozvala k dodatnim pojasnilom glede sestave načrtovanega strukturnega napora in razvoja neto primarnih izdatkov, ki so jih slovenske oblasti posredovale v ponedeljek.

Ves čas komisija Slovenijo opozarja na razliko med priporočenim in načrtovanim strukturnim naporom ter razliko med priporočeno in predvideno stopnjo rasti neto primarnih izdatkov.
Posodobljeni načrt namreč predvideva nominalno stopnjo rasti neto primarnih izdatkov pri 4,5 odstotka, kar presega priporočeno maksimalno povečanje, določeno pri 3,1 odstotka. Poleg tega načrtovano strukturno poslabšanje za to leto po izračunu komisije znaša 0,7 odstotka BDP, medtem ko se od Slovenije v skladu z lanskim julijskim evropskim priporočilom pričakuje strukturno izboljšanje v vrednosti 0,65 odstotka BDP.