Poslanci so redno januarsko sejo državnega zbora začeli s poslanskimi vprašanji premierju Marjanu Šarcu in njegovi ministrski ekipi.

Poslanec SMC-ja Igor Zorčič je Šarca spraševal o načrtih vlade na področju javnih financ. Opozoril je na svarila fiskalnega sveta pred tem, da bi se Slovenija lahko znašla v slabšem položaju ob novi krizi. Zanimalo ga je, kateri bodo ukrepi za fiskalno vzdržnost. Šarec je poudaril, da ima prejšnja vlada zasluge za dobre ekonomske kazalnike, "ima pa tudi dolgove, ki jih je prepustila tej ekipi". Navedel je tudi dvig denarne socialne pomoči tik pred volitvami. "Dražja zapuščina pa so tudi začeta, a ne končana pogajanja s sindikati javnega sektorja." S postavitvijo lestvice je prejšnja vlada tej, tako je poudaril Šarec, zavezala roke.

Šarec tudi ni naklonjen nenehnemu izpostavljanju možnosti nove krize. Kot pomembno pa je postavil vprašanje, kam je treba vlagati. "Rebalans bo zvišal izdatke proračuna, a zgolj na račun povečanih prihodkov." Šarec je ob tem dejal, da zadnja zadolžitev države ni bila namenjena večji porabi, ampak zniževanju javnega dolga. "Skoraj vsa ministrstva so dobila več denarja, ampak to pomeni, da jih zdaj čaka dodatno delo."

Nad outsorcing z državno agencijo?
Poslanec Levice Luka Mesec je izpostavil problematiko delavskih pravic, ki se kaže tudi v rekordnem številu s. p.-jev, ki delajo za enega naročnika, da se delodajalec s tem izogne plačilu prispevkov. Poudaril je tudi, da agencije cvetijo, s čimer se ta razmerja mladim predstavljajo kot "normalna". Izpostavil je tudi problematiko zunanjega najemanja delavcev na ministrstvih in Šarca vprašal, kakšna bo politika vlade na tem področju. Šarec je poudaril, da ima tudi sam izkušnjo s čistilnim servisom, ki delavki ni plačeval. Strinjal se je, da bi morala država prva tu dati zgled. Temu problemu pa bo, tako je menil Šarec, treba pristopiti skupaj, in navedel tudi delovno skupino, ki se bo ukvarjala s prekarizacijo.

Šarec je predlagal ustanovitev državne agencije za čiščenje, k temu pa bi lahko po njegovem mnenju priključili tudi varovanje, kar bi bila tudi ena izmed možnih rešitev za vojake po 45. letu. Težava pri neposrednem zaposlovanju pa je, tako je opozoril Šarec, kako te zadeve izvajati v primerih bolniške. "Zato bi bila rešitev državna agencija. Seveda pa bomo odprti tudi za kakšne druge ideje ali predloge." Šarec je ob tem dejal, da je neplačevanje delavcev vredno vsakega prezira. Težavo pa vidi tudi v nadzoru kršitev. "Če bi to delovalo, bi že danes te firme plačevale prispevke." Ob tem je izpostavil tudi pomanjkanje inšpektorjev za delo.

Kako do večje transparentnosti DUTB-ja?
Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec (NSi) je Šarca vprašal, kaj bo vlada naredila glede dela DUTB-ja in kako bo preprečila, da bi terjatve kupovali sporni skladi, kar se je že v preteklosti izkazalo kot slaba praksa. Šarec je dejal, da je temeljno izhodišče vlade ničelna toleranca do netransparentnega poslovanja DUTB-ja, in dodal, da je cilj DUTB-ja, da mora prinesti čim več denarja davkoplačevalcem nazaj. Tudi zato je vlada odpoklicala Miho Juharta in imenovala dva nova neizvršna direktorja. "Na isti seji je vlada upravnemu odboru naložila, da takoj izvede ukrepe za transparentno delovanje vključno z ugotavljanjem odgovornosti vpletenih."

Šarec je še dodal, da že imajo sistem za postavljanje netransparentnemu delovanju DUTB-ja po robu. Vlada bo popravila tudi določbe, ki se nanašajo na upravljanje premoženja, zlasti nepremičnin. Dopolnjen pa bo tudi statut DUTB-ja, kjer bodo vloge neizvršnih direktorjev še natančneje opredeljene. "Pričakujem, da bodo odslej tudi na podlagi odzivov v praksi te interne akte tudi dosledno upoštevali."

Kdo bo odgovarjal za zamude CSD-jev?
Poslanec SDS-a Žan Mahnič je opozoril na družine, ki so se znašle v težkem finančnem položaju zaradi zamud pri odločanju centrov za socialno delo. To je, tako je dejal Mahnič, posledica nedomišljene reorganizacije CSD-jev in zamuda z avtomatizacijo oddaje vlog. Šarca je vprašal, kdo je odgovoren in kdo bo odgovarjal za te zamude in kaj bodo naredili, da se to ne ponovi. Premier je odgovoril, da je vprašanje na mestu in da se je z Mahničem strinjal, da datum reorganizacije ni bil ustrezen, saj je sovpadal z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev. "Zasutost se je nadaljevala tudi zato, ker se ni pravočasno ukrepalo."

Šarec je pojasnil, da je ministrica ukrepala takoj, odredila dodaten rok za štipendije. Trenutno ima zaostanke le še ljubljanski CSD, zato je ministrica prenesla krajevno pristojnost na druge CSD-je. "Je pa del teh zaostankov tudi pridobivanje podatkov o zaslužkih v tujini, saj dostopa do teh podatkov CSD-ji nimajo." Šarec je napovedal, da bo marca uveljavljen nov sistem, ki bo zaposlene razbremenil birokratskega dela. Pohvalil je ministrico, ki ima tudi osebni stik z ljudmi. Mahnič je opozoril tudi na izdatne stroške ministrstva za agencijo za odnose z javnostmi Pristop. Šarec preteklega dela ministrstva ni želel komentirati.

Jelinčič pričakuje prizadevanja za uveljavitev manjšine v Avstriji
Poslanec SNS-a Zmago Jelinčič je Šarca vprašal o položaju Slovencev v Avstriji, ki po njegovem mnenju ni ustrezen. Šarca je zato vprašal, kdaj bo pri avstrijski vladi zahteval, da se Slovenci v Avstriji priznajo kot konstitutiven narod. "Mislim, da bi morala veleposlanica odpreti to vprašanje pri avstrijski vladi." Šarec se je strinjal z Jelinčičevim pregledom zgodovine in oceno, da se v preteklosti ni sprejela vedno odločitev v korist slovenskega naroda. Strinjal se je s tem, da stvari za manjšino niso urejene tako, kot bi morale biti. "Na obisku na Dunaju sem poudaril tudi, da je financiranje slovenske manjšine že leta nespremenjeno, ne glede na rast stroškov, kar je nesprejemljivo."

Šarec je poudaril, da bodo povečali tudi financiranje prek ministrstva za zamejce in Slovence po svetu. "Verjamem, da bo minister naredil vse, da bosta naši manjšini v Avstriji in Italiji dobila podporo matične države." Jelinčič z odgovorom ni bil zadovoljen in je dejal, da se Avstrijci zavedajo, kakšen je položaj in kakšna so zgodovinska dejstva. "Našim ljudem je treba pojasniti, kakšen je položaj." Dodal je, da je zadeva preveč žgoča, da o njej ne bi razpravljal tudi državni zbor, zato je predlagal razpravo o Šarčevem odgovoru.

Na vprašanja odgovarjali tudi ministri
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je odgovarjal na vprašanje o zapiranju poslovalnic Pošte Slovenije. Pojasnil je, da za 95 odstotkov prebivalcev Slovenije zračna razdalja do pošte ali pogodbene pošte ne sme presegati več kot 4,5 kilometra. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je odgovarjala na vprašanja v povezavi s težavami otrok s posebnimi potrebami in položajem invalidov ter v povezavi z dvigom cen oskrbnin v domovih za starejše občane, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa na vprašanje o poteku trase tretje razvojne osi.

Minister za zdravje Samo Fakin je med drugim odgovarjal na vprašanja glede zagotavljanja univerzalne pravice do zdravstvenega varstva in glede dodatnih sredstev za skrajševanje čakalnih dob. Minister za finance Andrej Bertoncelj je poslancem obrazložil načrt ustanovitve demografskega sklada in pojasnil, kolikšen bo priliv v javno blagajno zaradi dviga minimalne plače. Minister za zunanje zadeve Miro Cerar je med drugim odgovoril na vprašanje glede izstopa Velike Britanije iz EU-ja, ministrica za pravosodje Andreja Katič pa v povezavi s pregonom bančnega in gospodarskega kriminala.