EU-ja (še) niso naklonjene označevanju izvora živil.

V Gornji Radgoni se končuje mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ob robu katerega je kmetijsko ministrstvo organiziralo mednarodno ministrsko konferenco z naslovom "Potrošnik ima pravico vedeti", in sicer glede informacij o poreklu, kakovosti in načinu pridelave hrane.

EU je sicer že predpisal obvezno označevanje porekla za številne kmetijske proizvode, uveljavljene so tudi različne sheme kakovosti, kot so proizvodi z geografskimi označbami med najbolj prepoznavnimi. Nekatere države pa so na nacionalni ravni sprejele predpise o dodatnem obveznem označevanju porekla za nekatere kmetijske proizvode.

Vendar kljub temu prihaja do številnih anomalij in zavajanj kupcev pri hrani, saj sem ter tja izbruhnejo afere, kot je bila pred nekaj leti s konjskim mesom, ki so ga dodajali v zmrznjene lazanje z govejim mesom.

Evropski parlamentarci so zato letos maja z "Resolucijo o obvezni navedbi države izvora ali kraja porekla za nekatera živila" pozvali Evropsko komisijo, naj uvede obvezno označevanje države izvora ali kraja porekla za vse vrste konzumnega mleka, mlečnih in mesnih izdelkov ter da prouči razširitev obveznega označevanja države izvora ali kraja porekla na druga živila z eno sestavino ali živila z eno glavno sestavino.

Uvoz poceni jajc
V resoluciji evropski poslanci med drugim obžalujejo, da "komisija še ni sprejela nobenega ukrepa, da bi na seznam živil, na katerih je treba označiti izvor, vključila tudi jajca in jajčne proizvode, čeprav se zlasti poceni jajčni proizvodi iz tekočih ali suhih jajc, ki se uporabljajo predvsem v predelanih proizvodih, na evropski trg uvažajo iz tretjih držav in se očitno izogibajo prepovedi EU-ja o baterijski reji," ter jo pozvali, naj predloži tržno analizo in po potrebi pripravi ustrezne zakonodajne predloge.

Prav tako so evropske komisarje pozvali, naj podprejo shemo označevanja glede blaginje živali med vzrejo, prevozom in zakolom, in predlagali spretje ukrepov za boj proti goljufijam pri prostovoljnem označevanju izvora živil in uvedbo strožjih kazni.

Resolucijo je v Gornji Radgoni predstavil slovenski evropski poslanec Zelenih Igor Šoltes. Toda kot pravi, se je že v pogajanjih o resoluciji izkazalo, da je Evropska komisija bolj naklonjena prostovoljnemu označevanju, kot da bi to postalo obvezno na tleh EU-ja.

Izgovor so visoki stroški
"Komisija se izgovarja na visoke stroške, ki naj bi jih to prineslo živilski industriji, in trdi, da evropski potrošniki zaradi tega niso pripravljeni plačati višjih cen končnih izdelkov. Sprašujem se, zakaj bi moral stroške vedno nositi končni potrošnik? Prav tako sem mnenja, da ko govorimo o prehrani in našem zdravju, argumenti o odvečnih stroških ne zdržijo. Dejstvo je, da je trenutno stanje za potrošnike slabše, saj omogoča manipulacije in zlorabe. Sem mnenja, da je obvezno označevanje za čim večji segment živil nujno, da se preprečijo takšna zavajanja, kot jih poznamo iz afere s konjskim mesom izpred nekaj let. Evropski potrošniki imajo pravico, da vedo, kaj imajo na krožniku," poudarja Šoltes.

Največji zaviralec je po njegovih besedah živilska industrija, ki na označevanje proizvodov gleda skozi dodatne stroške in se na vse pretege trudi, da do obveznega označevanja ne bi prišlo. "Zato ni presenečenje, da takšnim ukrepom nasprotujejo predvsem tiste države, ki imajo velike izvoznike hrane. Vse bolj so zdaj krmilo začele prevzemati posamezne države, na primer Francija, ki je na nacionalni ravni že sprejela podobne ukrepe, s katerimi želi zaščititi predvsem svoje kmete. Uprla se je seveda že industrija, ki temu nasprotuje," pravi Šoltes in dodaja, da bo pritisk na Evropsko komisijo vse večji, ker je jasno, da zgolj samostojne akcije na nacionalnih ravneh niso dovolj.