Sindrom FFF (Fannie, Freddie, Fears) oziroma strah pred posledicami zloma dveh največjih ameriških hipotekarnih bank (katerih delnice drastične padajo - v petek so bile za trenutek tudi za 50 odstotkov pod gladino) se je ob koncu petkovega trgovanja le nekoliko omilil. Vseeno to ni preprečilo več kot enoodstotnega padca elitnega delniškega indeksa Dow Jones (11.100 točk). Dow je med trgovanjem prvič po dveh letih padel pod 11.000 točk.

Bo Fed dopustil izjemo?
Problematična Fannie Mae in Freddie Mac sta tudi v središču pozornosti Zveznih rezerv, ki se zaveda "cunamija", ki bi nastal ob morebitnem propadu obeh podjetij. Morda bo Fed celo dopustil, da si bosta obe podjetji lahko neposredno pri njem izposojala denar. Medtem je bankrotirala IndyMac Bank, nekoč največja ameriška hipotekarna banka, kar je že peti letošnji bančni zlom v ZDA. Gre celo za drugi največji bančni bankrot v zgodovini ZDA, v katerem bo 10 tisoč strank skupaj izgubilo pol milijarde dolarjev.

Na boljše čase bo treba še dolgo čakati
"Okrevanje delniških trgov bomo videli šele tedaj, ko si bo opomogel bančni sistem. Nič ne kaže, da bo to kmalu, na boljše čase utegnemo čakati še vsaj leto," je trenutne razmere na trgu lastniških vrednostnih papirjev opisal eden od angleških analitikov. Za dodatno nervozo je poskrbel Citigroup, ki je številnim ameriškim bankam (tudi JPMorganu) znižal "rejtinge". Delnice investicijske banke Lehman Brothers so padle še za 16,6 odstotka. Wall Streetu preobrata v petek ni prinesel niti General Electric, ki je objavil spodbudne četrtletne rezultate.

Tudi evropske borze na kolenih
Evropske borze so zadnji teden izgubile 3,2 odstotka, merjeno z delniškim indeksom
FTSEurofirst 300 (1.126 točk), ki je pristal najnižje v zadnjih treh letih. Poleg nenehnih naftnih rekordov in visoke inflacije vlagatelje še naprej strašijo slabe novice iz ameriškega finančnega sektorja. Po časopisni novici, da prvi mož Credit Agricola zaradi izgub zapušča to francosko banko, so delnice omenjene ustanove padle za deset odstotkov.
Dobro je šlo le delnicam naftnih podjetij.

Nafta še bližje meji 150 dolarjev
Cena ameriške lahke nafte je dosegla 147,27 dolarja za sod. Vzrok za svežo rast naj bi bil spet šibak dolar (povsem blizu meji 1,60 dolarja za evro) in zaostrene razmere v Iranu ter Nigeriji, v veliki meri pa nafto seveda podžigajo špekulantje, ki na delniškem trgu težko zaslužijo, zato se novi in novi milijoni selijo na trge surovin. Za zdaj še ne kaže, da bi se ta prenapihnjen balon kmalu razpočil.

T. O.