"Medtem ko je izdaja dolarske obveznice pozitiven znak, se lahko na drugih ključnih področjih, kot sta reševanje razmer v bančnem sektorju in sprejemanje strukturnih reform, še naprej zatakne," ugotavljajo v Fitchu. Pri tem izpostavljajo predvsem grožnje z referendumi, blokade pa bi lahko vodile v novo znižanje bonitete.
Uspešna zadolžitev po Fitchovi presoji na kratki rok zmanjšuje verjetnost, da bo Slovenija morala EU zaprositi za pomoč, in tako odpravlja enega izmed kratkoročnih razlogov za pritisk na bonitetno oceno države. Kljub temu pa tveganje, da bo Slovenija morala zaprositi za pomoč, še ni izginilo, dodajajo. Bonitetna ocena, ki je pri A-, tako ohranja negativne napovedi.

Analitiki ene od treh največjih svetovnih bonitetnih hiš ostajajo pri oceni, da bi stroški dokapitalizacije problematičnih bank lahko dosegli 10 odstotkov bruto domačega proizvoda in da bo večino teh stroškov morala na svoja pleča prevzeti država. Slovenska vlada po drugi strani meni, da stroški dokapitalizacij ne bi smeli preseči milijarde evrov.

ECB dvignil obveznice članic
Fitch ugotavlja, da je bilo povpraševanje po slovenskem dolgu močno, kar je po njihovem mnenju izraz povečanega zaupanja vlagateljev, za čemer stoji predvsem odločitev ECB-ja o neomejenem odkupovanju državnih obveznic ranljivih držav v zameno za izpolnjevanje strogih pogojev.

V bonitetni agenciji pravijo, da zbranih 1,7 milijarde evrov Sloveniji omogoča pokritje vseh preostalih letošnjih obveznosti in zadostuje za več kot polovico predvidenih potreb po zadolževanju v prihodnjem letu.