Kot glavni razlog za znižanje ocene je Moody's navedel težave slovenskih bank, ki potrebujejo dodatne dokapitalizacije, s čimer povečujejo tveganja za državni dolg. Moody's med drugim navaja, da je država za dokapitalizacijo NLB-ja do zdaj že namenila odstotek celotnega BDP-ja.

Standard & Poor (S&P) med razlogi za znižanje ocene navaja politično polarizacijo in pomanjkanje konsenza med koalicijskimi strankami, kar po oceni agencije pomeni tveganje za načrtovane strukturne reforme v državi, med njimi načrtovanje proračuna, pokojninsko in zdravstveno reformo, reformo trga dela in druge reforme. Tako kot Moody's tudi S&P izpostavlja naraščajoče težave bank.

S&P je oceno Slovenije z A+ znižal na A, torej za eno stopnjo, kar jo ohranja v območju "solidnih držav", medtem ko je Moody's oceno znižal za dve stopnji, iz A2 na Baa2, kar je le dve stopnji od območja špekulativnosti.

V prihodnje pa bo najverjetneje treba za dodatno dokapitalizacijo treh največjih bank (NLB, NKBM in Abanka Vipa) nameniti skupaj od dva do osem odstotkov BDP-ja. Analitiki agencije menijo, da lahko slabe razmere v gospodarstvu in dokapitalizacije bank zamajejo tudi načrte za znižanje javnofinančnega primanjkljaja.
Negativna napoved za prihodnje ocene slovenskega državnega dolga se nadaljuje, ker Moody's meni, da vse slabši makroekonomski položaj povečuje možnost zunanje pomoči Sloveniji. Če bo Slovenija potrebovala pomoč iz tujine, se bo ocena ponovno znižala.

Čeprav Moody's meni, da to ni verjetno, pa se lahko obet spremeni v stabilnega, če se bodo v bližnji prihodnosti bistveno izboljšale gospodarske razmere, znižala cena zadolževanja in stabiliziral bančni sistem brez pomoči države.
Cena zadolževanja Slovenije sicer vse bolj narašča, dostop do finančnih trgov ostaja omejen, kar se kaže v povečani izdaji kratkoročnih obveznic. Gospodarstvo je bolj izpostavljeno šokom, ker je odvisno od izvoza, šibak podjetniški sektor pa povečuje proračunske izzive vlade in prizadevanja za stabilizacijo dolga.

Okrevanje Slovenije - malo verjetno

Moody's sklene s svarilom, da je Slovenija v vse večji nevarnosti, da doživi finančni šok. Razlog zanj so prezadolžena podjetja, velika odvisnost bank od tujih financerjev, šibak gradbeni sektor, zmanjšana cenovna konkurenčnost in odsotnost tujih naložb. Ravno zaradi tega bo okrevanje slovenskega gospodarstva počasno in negotovo, še pravijo v agenciji.
Vlada razočarana nad neupoštevanjem ukrepov
Vlada obžaluje odločitev Moody's za znižanje bonitete Slovenije. Razočarana je nad neupoštevanjem ukrepov vlade na področju konsolidacije javnih financ ter političnega soglasja glede fiskalnega pravila in upravljanja bančnih terjatev.
Slovenija se po statističnih makroekonomskih kazalcih (višina primanjkljaja in dolga sektorja države) ne more primerjati s Španijo, Italijo ali Grčijo, prav tako pa problematika bančnega sektorja ni tako velika kot npr. v Španiji, so v sporočilu za javnost zapisali na finančnem ministrstvu.

"Vlada je doslej sprejela že številne ukrepe za konsolidacijo javnih financ, s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ in sprejemom rebalansa proračuna za letos pa je naredila nujen korak k uravnoteženju javnih financ tako v letošnjem letu kot tudi na srednjeročno," zagotavljajo na ministrstvu.

Omejili javnofinančna tveganja
Medtem ko je javnofinančni primanjkljaj konec leta 2011 znašal 6,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), se ta letos znižuje na blizu 3,5 odstotka BDP-ja, v prihodnjem letu pa skladno z zavezami v okviru EU-ja pod tri odstotke BDP-ja. Začrtana javnofinančna politika je v celoti podprta s sprejetim rebalansom proračuna za 2012, s čimer so tveganja v izvrševanju omejena, poudarjajo na ministrstvu.

"Ni potrebe za pomoč iz evropskih mehanizmov"
Ob tem ponavljajo, da v Sloveniji v tem trenutku ni potrebe za finančno pomoč iz evropskih mehanizmov in da Slovenija tudi ni izpostavljena tveganju iz naslova refinanciranja. Sredstva na računih države ob razpoložljivih instrumentih financiranja namreč po navedbah ministrstva omogočajo nemoteno izvrševanje proračuna do konca leta tudi v zaostrenih razmerah na finančnih trgih.

NLB dokapitaliziran brez zadolževanja države
Vlada kot eno ključnih nalog izpostavlja zagotavljanje trdnega in stabilnega bančnega ter finančnega sistema države. Skladno s tem je letos uspešno zagotovila proces dokapitalizacije NLB-ja, s tem omogočila kapitalsko ustreznost banke in tako vplivala tudi na prihodnjo gospodarsko sliko Slovenije. Skladno z začrtanimi usmeritvami pa si bo vlada, tako na ministrstvu, še naprej prizadevala za pridobitev zasebnih vlagateljev v bankah. "Dokapitalizacija NLB je potekala brez dodatnega zadolževanja države, niti se zaradi tega ni zvišal javnofinančni primanjkljaj in ostaja znotraj začrtanih ciljev," zagotavljajo.

Jeseni rešitve za slabe bančne terjatve
V okviru naporov za sanacijo bančnega sistema bo vlada do jeseni oblikovala in sprejela zakonodajne rešitve s področja upravljanja slabih bančnih terjatev, ki bodo prispevale k odpravi kreditnega krča in stimulaciji gospodarskega okolja. Predlog zakona bi DZ lahko obravnaval že septembra.

Širše od problema reševanja nestabilnih bančnih naložb želi vlada oblikovati tudi stabilen in učinkovit okvir za upravljanje državnega premoženja. V tej luči je vlada vložila velike napore v oblikovanje in usklajevanje predloga prihodnjega upravljanja državnih naložb, ki je že v vladni proceduri.

Slovenski državni holding bo tako imel tudi možnost, da ustanovi posebno odvisno družbo, ki bi prevzela slabe bančne terjatve po realni ekonomski vrednosti in tudi pripadajoča zavarovanja terjatev. Ministrstvo pri tem izpostavlja ključno vlogo Banke Slovenije, od katere pričakuje oceno stanja v bančnem sistemu in predloge rešitev.

Vlada bo, kot še pravijo na finančnem ministrstvu, intenzivno nadaljevala z oblikovanjem in sprejemanjem strukturnih reform in uravnoteženjem javnih financ tudi v prihodnje in ne bo odstopala od začrtanih ciljev in zavez, ki jih je dala EU. Poleg tega se nadaljuje delo na področju uvedbe fiskalnega pravila v slovenski ustavni red, ki bi omejil javno porabo tudi v prihodnosti.

Milič: Ne gre za nedolžno stvar
Novo znižanje bonitetne ocene Slovenije, ki ga je izvedla bonitetna hiša Moody's, "sploh ni nedolžno", je danes v Ljubljani poudaril predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič. To bo po njegovem mnenju še otežilo poslovanje slovenskih podjetij, saj bodo finančni viri še težje dostopni in še dražji, kar se bo negativno odrazilo tudi pri gospodarski dejavnosti. Ta pa je že zdaj v bolj bornem stanju.

Domače povpraševanje upada, zmanjšuje se dejavnost slovenskih družb v tujini, novih naložb ni na obzorju, prav tako nobenih projektov za spodbujanje gospodarskega razvoja. Narašča tudi plačilna nesposobnost slovenskih podjetij, izpostavil pa je tudi visoko stopnjo brezposelnosti in upadanje podjetniške dejavnosti.
Za podjetništvo je namreč vse manj interesa, je navedel podatke mariborske ekonomske fakultete, upada mednarodna konkurenčnost Slovenije.