Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je prepričan, da v tem trenutku ni potrebe po hitenju, saj osnutek ne odgovarja na dve osnovni predpostavki, ki sta po njegovem mnenju odgovor na vprašanje, kaj je strateško, in jasen fiskalni okvir, pod kakšnimi pogoji je država sposobna določeno premoženje ohraniti v lasti.

Gaspari je ob robu konference o javnofinančni konsolidaciji v Ljubljani povedal, da bo vztrajal, da se na ti dve ključni vprašanji odgovori.

Država bi se iz zasebnega sektorja morala umikati
Koliko od osemmilijardnega premoženja lahko država namreč ohrani v svoji lasti, je po Gasparijevih besedah odvisno od donosov teh naložb in fiskalnih pogojev. Meni namreč, da v večini zasebnega sektorja državna lastnina ni nujna, zato bi se država morala iz njega začeti počasi umikati.

Vzpostavitev agencije se Gaspariju vseeno zdi boljša rešitev kot zmeda, ki je bila na tem področju pred tem. Če ne drugega, je zmeda zdaj vsaj bolj vidna in spodbuja ljudi k razmišljanju, kaj je za državo dobro in kaj ne. V vsakem primeru bi bilo treba obseg državnega premoženje po njegovem prepričanju zmanjšati na razumno raven, teh odločitev pa ne bi smeli prestavljati na neki namišljen optimalen trenutek v prihodnosti.

"Z dokapitalizacijo NLB-ja ni treba hiteti"
Za bolj pogumno privatizacijo državnega premoženja sta se v razpravi na okrogli mizi v sklopu konference zavzela tudi direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle in ekonomist Janez Šušteršič. Po mnenju Šušteršiča je ta potrebna predvsem zaradi večje učinkovitosti upravljanja družb, ki so danes v državni lasti.

Gaspari se je v razpravi na okrogli mizi v okviru konference dotaknil tudi specifične državne naložbe, in sicer morebitne potrebe po dodatni državni dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke (NLB) na podlagi zahteve Banke Slovenije po dvigu količnika kapitalske ustreznosti največje slovenske banke. Meni, da z dodatno dokapitalizacijo NLB-ja ni treba hiteti, saj je treba prej videti, do kolikšne mere bo banki uspelo izvesti načrte o prestrukturiranju v okviru strategije banke, ki predvidevajo odprodajo naložb, znižanje stroškov in prilagoditev naložbene strukture. Pred odločanjem o morebitni novi državni kapitalski injekciji bi tako rad videl, kako se ti ukrepi izvajajo.

Rešitve za NLB je treba iskati na trgu in pri zasebnih vlagateljih
Gaspari je prepričan, da država ne bi smela biti dežurni "dokapitalizator" banke, še posebej zato, ker bi se ob vnovični dokapitalizaciji sredstva za okrepitev kapitalske moči NLB-ja začela vštevati v strukturni primanjkljaj, ta pa bi se dvignil s 3,5 na 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Rešitve za NLB je zato po njegovih besedah treba iskati tudi na trgu in pri zasebnih vlagateljih.

Tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je podobnega mnenja. Glede načina kapitalske krepitve banke se bo treba po njenih besedah odločiti glede na okoliščine, v vsakem primeru pa je zanjo ključno, da da država jasno zagotovilo, da bo poskrbela za stabilnost NLB-ja in drugih finančnih ustanov.