Evropska komisija je objavila seznam predlaganih projektov za financiranje, na katerem ni projekta drugi tir. Bo pa Slovenija iz nacionalne ovojnice za projekta izvlečnega tira in nadgradnje železniške povezave Poljčane-Slovenska Bistrica prejela skoraj 39 milijonov evrov.

Poleg tega bo upravičena tudi do polovičnega sofinanciranja 7,5 milijona evrov vredne izdelave projektne dokumentacije za drugo cev predora pod Karavankami, Luka Koper pa bo deležna sofinanciranja 30,5-milijonskega projekta izboljšave dostopov do severnojadranskih pristanišč in zalednih povezav z jedrnimi Ten-T koridorji. Z 210.000 evri bo sofinanciran tudi 700.000 evrov vredni projekt Fresh Food Corridor.

Po besedah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča projekt ni bil izbran, ker še ni znan zasebni partner pri projektu. Dodal je, da so neizbor pričakovali že takrat, ko je bilo znano, koliko projektov se poteguje za financiranje in koliko denarja je na voljo.

In čeprav je bil drugi tir tokrat izločen zaradi nezaprte finančne konstrukcije, pa Gašperšič meni, da je "ključno dobiti evropska sredstva, še preden bomo dobili zasebnega partnerja". Meni, da to ne bo mogel biti izločitveni razlog tudi na prihodnjih razpisih.

Obenem pa bodo nadaljevali iskanje zasebnega partnerja. Odvisno od uspešnosti tega se bodo nato odločili, ali se bodo z drugim tirom potegovali za denar iz mehanizma CEF (Connecting Europe Facility) še na letošnjem jesenskem razpisu.

Velikanski odziv
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc pa je sporočila, da bo komisija članicam Unije predlagala, da se na prvem razpisu za sredstva iz mehanizma CEF 276 prometnim projektom razdeli 13,1 milijarde evrov. Ti projekti so skupaj s preostalimi finančnimi viri sicer vredni skoraj 29 milijard evrov.

Razpis je bil zaprt na začetku marca, članice pa so prijavile več kot 730 projektov v skupni vrednosti 36 milijard evrov. Violeta Bulc je še dejala, da so morali zaradi nepričakovano velikega odziva izpasti številni dobri projekti.

Razočaranje v pristanišču
"Nad odločitvijo Bruslja smo seveda razočarani," pa so se odzvali v Luki Koper. Ob tem so poudarili, da kljub posodobitvi zdajšnjega enojnega tira ostaja "dejstvo, da ima ta svoje omejitve, zato bi dolgoročno nujno potrebovali še dodaten tir".

Čeprav se v Luki niso opredelili do izvlečnega tira, za katerega je Slovenija med drugim dobila potreben denar, pa je jasno, da gre pri njem v najboljšem primeru za začasno rešitev, so še dodali.

Več sreče jeseni
Komisarka poziva vse članice, naj se prijavijo na naslednji razpis iz mehanizma CEF, ki bo objavljen jeseni. Na njem naj bi komisija prek razpisov ponujala okoli sedem milijard evrov. Nekateri projekti bodo poleg tega vključeni še v nabor za sredstva iz t. i. naložbene ofenzive Evropske komisije, ki naj bi s pomočjo javnih sredstev privabila zasebne investitorje.

Evropska komisija bo končne rezultate razpisa, na katerem je kandidirala tudi Slovenija, sicer objavila sredi julija. "6. julija bo o seznamu predlaganih projektov najprej razpravljal Evropski parlament, nato pa bodo 10. julija izbrane projekte potrdile še države članice," je pojasnila Maja Pavlović iz predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

V okviru mehanizma CEF bo na voljo skupaj 26 milijard evrov za obdobje 2014-2020, sredstva pa se bodo dodeljevala po etapah.

Do drugega tira z javno-zasebnim partnerstvom
Kot je za Radio Slovenija poročala Nataša Ugrin Tomšič, naj bi drugi tir gradili s pomočjo javno-zasebnega partnerstva. Ministrstvo za infrastrukturo pri iskanju primernega modela sodeluje z Organizacijo za sodelovanje in razvoj (OECD). Že v naslednjih dneh pričakujejo, da bo pripravljen nabor modelov, do jeseni pa bodo izbrali najprimernejšega, obljubljajo na ministrstvu.

Slovenija od OECD-ja poleg tega pričakuje tudi strateško presojo projekta drugi tir in računa, da bosta skupaj pripravila razpis za revizijo vrednosti projekta, ki je ocenjen na 1,3 milijarde evrov. Revizija, ki jo je obljubljal tudi prejšnji minister, a je ni izpeljal, naj bi dokončno ovrgla ali pa potrdila dvome, ali gre za precenjen projekt.

Veliko zanimanja za gradnjo iz tujine
Medtem se na ministrstvu že oglašajo investitorji iz tujine, ki so pripravljeni sodelovati pri gradnji največje državne naložbe. Na ministrstvu za infrastrukturo so potrdili, da se za gradnjo drugega tira zanimajo podjetja iz Turčije, Avstrije, Nizozemske in Kitajske. Z vsemi so se že pogovarjali, a naj bi izvajalca iskali z javnim razpisom.

Po besedah Gašperšiča so z določenim turškim podjetjem imeli tudi informativni sestanek, tovrstnih sestankov s francoskimi in nemškimi podjetji pa še ni bilo. "Se pa interes izkazuje tudi prek veleposlaništev," je dejal.

Kitajci, ki so se že večkrat ponujali, naj bi bili po nekaterih ocenah sposobni tir zgraditi za 400 milijonov evrov. Glede tega je Gašperšič zanikal poročanja nekaterih medijev, da naj bi Kitajci kot pogoj za vstop v naložbo zahtevali svojo delovno silo pri gradnji, v kar naj ministrstvo ne bi privolilo.

Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko drugi tir začeli graditi konec prihodnjega leta. Končan pa bi lahko bil leta 2022, je še dejal minister.