V družbi Gen energija so v sredo novinarjem predstavili poročila in študije, ki jih na zahtevo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pripravljajo "za zagotovitev potrebnih informacij pred predvidenim posvetovalnim referendumom". Ta naj bi se odvil 24. novembra, a datum še ni potrjen.

Med drugim so predstavili stanje svetovnih zalog urana. "Glede na trenutne letne potrebe po uranu identificirani viri zadostujejo za več kot 130 let," je navedla inženirka za analize Kaja Zupančič. Če bi izkoriščali vse konvencionalne in nekonvencionalne vire, bi se čas, za katerega zadostujejo znane zaloge, podaljšal na več kot 300 let, je dodala.

Sloveniji zanesljivo oskrbo z jedrskim gorivom sicer zagotavlja članstvo v Evropski skupnosti za jedrsko energijo Euratom, ki uporabnikom v EU-ju zagotavlja redno in enakopravno dobavo jedrskega goriva, so poudarili v Gen energiji.

"Nekih resnih tveganj, da zalog ne bi bilo dovolj, dejansko ni," je pojasnil generalni direktor družbe Dejan Paravan. V malo verjetnih, skrajnih okoliščinah bi se Slovenija sicer lahko naslonila tudi na rudnik urana v Žirovskem Vrhu, za katerega ocenjujejo, da bi vseboval dovolj zalog za 40-letno obratovanje drugega bloka jedrske elektrarne.

Največ urana EU uvaža iz Kanade, Rusije, Kazahstana

Evropska unija trenutno za svoje jedrske kapacitete slabih 33 odstotkov urana uvozi iz Kanade, 23,5 odstotka iz Rusije, 21 odstotkov iz Kazahstana, 14 odstotkov iz Nigra, 4 odstotke iz Namibije, 2,5 iz Avstralije, in slaba 2 odstotka iz Uzbekistana, navaja letno poročilo Euratom Supply Agency (ESA).

Cene urana, potem ko so po nesreči v Fukušimi padle, v zadnjih nekaj letih znova naraščajo. Odražajo ponudbo in povpraševanje, zato po navedbah Paravana lahko nastanejo tudi večja nihanja. "Uran je tržno blago, cene nihajo. Cena urana vpliva na ceno jedrskega goriva, a ne v razmerju ena proti ena, saj imamo pri pripravi jedrskega goriva še druge stroške." Prav zaradi rasti cen urana v zadnjih dveh letih je Gen po navedbah Paravana v ekonomskih izračunih upošteval višje cene. "V občutljivostni analizi smo upoštevali še dodatno povišanje cen urana in njegov vpliv na ceno proizvodnje elektrike. Če cena urana poskoči za dodatnih 50 odstotkov, se stroškovna cena elektrike dvigne za slabih pet evrov na megavatno uro," je pojasnil Paravan.

Povečano povpraševanje, ki je posledica t. i. jedrske renesanse, se odraža tako pri cenah jedrskega goriva kot jedrske tehnologije. "To je prva faza, v kateri prihaja do večjega povpraševanja, zaradi katerega cene zrastejo. Porast cen in povpraševanja pa nato sproži več investicij na ponudbeni strani. Ravno investicije na strani ponudnikov pa bodo na dolgi rok cene spravile navzdol. Podobno zaznavamo pri drugih tehnologijah, kot so sončne elektrarne ipd.," je za MMC pojasnil Paravan.

Takšen trend je po njegovih besedah pričakovan, a kot dodaja, bi si v GEN-u vseeno želeli, da bi se jedrska renesansa čim hitreje začela. "Močna jedrska industrija bo namreč predvidljivejša, tržna, stabilna, kar bo pozitivno vplivalo tudi na nas. Večina težav, ki jih je imela jedrska industrija v zadnjih 20 letih z gradnjami, je izhajala predvsem iz tega, da ni bilo ustrezne ekonomije obsega."

Češka za nova dva bloka obstoječe jedrske elektrarne izbrala korejski KHNP

Paravan je s tem v zvezi na srečanju z novinarji predstavil tudi "relevantno dogajanje na Češkem", kjer so za širitev jedrske elektrarne Dukovany z dvema novima jedrskima blokoma izbrali korejskega dobavitelja KHNP. V ožjem izboru sta bila, tako kot pri nas, še francoski EDF in ameriški Westinghouse, ki je gradil tudi NEK. Gradili naj bi dva bloka z močjo 1050 megavatov, gre za pomanjšanj dizajn, ki bi bil zanimiv tudi za Slovenijo. "Odločitev je pomenljiva," je dejal Paravan in dodal, da je dobrodošlo, da nove primerke druge države preizkušajo pred nami. Če bo KHNP-ju kljub pritožbi, ki sta jo napovedala Westinghouse in EDF, uspelo zgraditi bloka, bo to prvi primer južnokorejske jedrske tehnologije v Evropski uniji.

Študije izvedljivosti ne bodo poceni

Gen bo pogajanja s tremi potencialnimi dobavitelji nadaljeval septembra, ko se bodo začeli pogovori o ponudbah študij izvedljivosti. Paravan je pojasnil, da so tako z EDF-om, Westinghousom in KHNP-jem že dalj časa v strokovnem dialogu. "Posredovali so nam že veliko podatkov, mi pa smo z njimi delili informacije, povezane z lokacijo. Zdaj smo prišli v pogovorih že tako daleč, da jim bomo posredovali zelo konkretne podatke o lokaciji in drugih zahtevanih parametrih, na primer povezanih s seizmiko. Nato bodo morali ponudniki vse to natančno preveriti pri svojih dizajnih. To pomeni rekalkulacijo njihovih načrtov, za kar bodo potrebovali precej dela." In tudi precej finančnih sredstev.

Ponudniki, kot pojasnjuje Paravan, tovrstnih načrtov oziroma študij izvedljivosti ne pripravljajo na zalogo, temveč po naročilu. Izvedene bodo torej na naše stroške. "Pripravljeni smo na razpise, začeli bi se lahko že pred referendumom, a če bi bila odločitev na referendumu negativna, ta strošek ne bo nastal, ker bomo študije zaustavili." Ocen stroškov za izvedbo študij izvedljivosti na Genu še nimajo, "niso pa to majhni zneski," je dodal Paravan.

Na Genu so sicer v sredo predstavili tri od osmih študij, ki jih je naročil MOPE. Poleg ocene tveganj, povezanih z uvozom jedrskega goriva, tudi analizo in študijo poplavne varnosti za JEK 2 in predvideno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom.

V Gen energiji med drugim pripravljajo tudi javni razpis za pripravo dokumentacije v povezavi z državnim prostorskim načrtom za predvideno lokacijo JEK-a 2, okoljskega poročila in študije variant. Gradivo v povezavi z državnim prostorskim načrtom usklajujejo z izvajalci, ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter ministrstvom za naravne vire in prostor. Pobudo za izdelavo državnega prostorskega načrta bodo predvidoma dopolnili do konca septembra.