Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je svoje zahteve vladi predstavila na 19. Forumu obrti in podjetništva v Ljubljani. V prvem delu foruma je potekal pogovor s predsednikom vlade Robertom Golobom, ki je predstavnikom obrti in podjetništva zatrdil, da bo vlada nadaljevala prizadevanja za uveljavitev ustreznih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.

Golob je dejal, da so na vladi v okviru načrta za dvig produktivnosti oblikovali deset ukrepov. Izpostavil je tri: povečanje konkurenčnosti države v svetovni bitki za talente, spodbujanje zagonskih podjetij in nagrajevanje zaposlenih prek delnic oziroma deležev podjetij. "Denar je treba ciljno usmerjati tja, kjer da največji učinek. Najprej je treba zato razbremeniti plače tistih, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost," je poudaril.

Napovedal je večje spremembe na področju samostojnega podjetništva; med drugim želi vlada zvišati mejo za uvrstitev med zavezance za davek na dodano vrednost s 50.000 na 60.000 evrov. Kot je pojasnil, mora biti status samostojnega podjetnika namenjen tistim, ki služijo denar samo zase. S tem bi izenačili pogoje poslovanja samostojnih podjetnikov in majhnih podjetij.

Vlada v koalicijsko usklajevanje pošilja izhodišča davčnih sprememb, usmerjenih tudi v zviševanje dodane vrednosti, v drugi polovici leta pa bodo po Golobovih besedah sprožili široko razpravo o obdavčitvi premoženja. "Rešitve ne bodo uveljavljene prej kot leta 2027, saj potrebujemo precej časa, da spremembe implementiramo na pošten in pravičen način," je povedal. Davčne olajšave pa nameravajo razširiti na naložbe v zeleni prehod in digitalizacijo. Prvi del ukrepov iz davčne reforme bo po premierjevih besedah začel veljati z januarjem. Predsednik OZS-ja Blaž Cvar upa, da bodo o predlaganih rešitvah že prihodnji teden razpravljali socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

Golob se je strinjal z opozorili OZS-ja, da je treba administrativne obremenitve zmanjšati. "Evropa se je preveč zbirokratizirala, s čimer se premalo ukvarjamo. Na to lahko vplivamo, če smo na to pripravljeni," je dejal. Kot veliko zmago Slovenije je poudaril zmanjšanje administrativnih obremenitev kmetov. Dodal je še, da pretiran pesimizem sicer ni upravičen. Ob rekordnih dobičkih podjetij in rekordno nizki brezposelnosti po njegovih besedah namreč ni mogoče trditi, da je vse narobe. Zaveda se, da za nekatera podjetja razmere niso rožnate, a kot celota je gospodarstvo nedvomno v dobrem stanju, je dejal.

Pozivi k birokratskim razbremenitvam, pohitritvi postopkov in nižanju DDV-ja

Z zahtevami slovenske obrti in podjetništva OZS sicer vse od leta 1991 opozarja na zakone, predpise in administrativne ovire, ki obrtnikom in podjetnikom otežujejo poslovanje, in vladi predlaga rešitve. Letos so pripravili 137 zahtev. Med glavnimi zahtevami s področja trga dela so sistemska ureditev za pohitritev postopkov za zaposlovanje delovne sile iz tujine, določitev novega odpovednega razloga in odprava administrativnih ovir pri vodenju evidenc delovnega časa.

Na področju zdravstva od vlade med drugim pričakujejo drugačno ureditev regresnih zahtevkov zavodov do delodajalcev v primeru poškodbe pri delu, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa bi moral po njihovem mnenju sam obračunavati in izplačevati denarna nadomestila neposredno zavarovancem. Prav tako si prizadevajo, da bi breme nadomestil v času bolniškega staleža z delodajalca na ZZZS prešlo po 20 koledarskih dneh.

Med največjimi davčnimi izzivi so po navedbah OZS-ja sprememba dohodninske lestvice in znižanje prispevkov, ugodnejša davčna obravnava napotenih delavcev, uvedba znižane stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za mala podjetja in zvišanje praga za vstop v sistem davka na dodano vrednost (DDV) na 100.000 evrov ter uvedba nižje stopnje DDV-ja za osebne storitve s pretežnim deležem ročnega dela in za izdelke domače in umetnostne obrti. DDV bi morali znižati tudi za gostinske storitve, so prepričani.

Izobraževalni sistem po njihovem mnenju potrebuje sistemski, celovit in nacionalno koordiniran pristop k promociji poklicev in vključitev vseh deležnikov v kampanjo, ki bi povečala priljubljenost obrtnih poklicev. Zavzemajo se za učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja, ki bo prilagojen potrebam gospodarstva. Glede administrativnih ovir od vlade med drugim zahtevajo spremembo pravilnika o ročnem premeščanju bremen, hitrejšo pridobitev soglasij in dovoljenj za umeščanje objektov v prostor, sistemsko financiranje reprezentativnih zbornic in finančno pomoč za prevzemnike družinskih podjetij.

Han: Če bo šlo tako naprej, bo Evropa postala muzej na prostem

Obrtniki in podjetniki so o svojih pričakovanjih in načrtih vlade razpravljali tudi z ministri za gospodarstvo Matjažem Hanom, za delo Luko Mescem, za javno upravo Francem Propsom in državno sekretarko na ministrstvu za finance Katjo Božič. Ta je povedala, da bodo prvi sveženj predlaganih davčnih sprememb v javno obravnavo predvidoma poslali do konca maja. V njem so se osredotočili na ključne razvojne izzive za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Načrtujejo tudi dodatno obdavčitev nezdrave hrane in alkoholnih pijač, kar je del prizadevanj za izboljšanje javnega zdravja. "Želimo, da to postane podlaga za javne razprave o škodljivih učinkih uživanja takšne hrane in pijač," je dejala.

Minister Han je izrazil razočaranje nad administrativnimi obremenitvami v EU-ju. "Če bo šlo tako naprej, bo Evropa postala muzej na prostem," je dejal. Od Evropske komisije pričakuje zasuk v razmišljanju in večjo spodbudo inovacijam. Slovenija mora po njegovih besedah najti način, kako postati privlačna za tuje delavce. "Rešitev je lahko načelo 'dovoljenje zdaj, nadzor pozneje'," je povedal. Spomnil je tudi na sredstva, ki jih država ponuja za spodbujanje zelenega prehoda.

Minister Mesec pa je pozdravil prizadevanja delodajalske in sindikalne strani za vnovično vzpostavitev socialnega dialoga. Kot je pojasnil, načrtujejo spremembe, po katerih bi se med drugim vlada s socialnima partnerjema pogovarjala že o izhodiščih zakonov. Na področju zaposlovanja pripravljajo rešitve za hitrejše zaposlovanje visoko kvalificirane delovne sile iz tujine in za skrajšanje postopkov zaposlovanja delavcev iz tretjih držav, prizadevajo pa si tudi za sklenitev dodatnih sporazumov o zaposlovanju tujih delavcev. "Moramo pa ob tem zelo jasno določiti politiko integracije delavcev v slovensko družbo," je poudaril.

Prek videa je na forumu sodeloval tudi predsednik Obrtne zbornice za München in Zgornjo Bavarsko Franz Xaver Peteranderl, ki je predstavil ukrepe na področju debirokratizacije v Nemčiji. Strinjal se je s predstavniki OZS-ja, da brez zmanjšanja administrativnih ovir poslovno okolje ne more izkoristiti vseh svojih potencialov.