Predstavniki vlade in gospodarstva so na srečanju spregovorili o ukrepih za sanacijo po avgustovski ujmi, ob čemer je vlada delodajalce pozvala k čimprejšnji vrnitvi za mizo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Delodajalci pa pred tem pričakujejo vladna zagotovila, da ne bo vnovič kršila pravil ESS-ja in bo dialog enakopraven.

Sorodna novica Delodajalci začasno izstopajo iz ESS-ja. Mesec: Gre za taktično blokado sprememb.

"Razmere v gospodarstvu in družbi danes terjajo čim več sodelovanja, dialoga in povezovanja," je po srečanju 14 gospodarskih združenj s premierjem Robertom Golobom in več ministri dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Gospodarske organizacije so pozdravile pripravljenost vlade, da bi vsaj nekatere predloge zakonov, ki bi šli sicer neposredno na vlado in v postopek v DZ-ju, ponovno pregledali za skupno mizo.

"Na današnjem srečanju žal nismo dobili odgovora na to, ali bo enkrat konec dodatnega obremenjevanja gospodarstva z davki in prispevki," je opozoril predsednik GZS-ja.

Boštjančič: Da ne bodo spet očitali, da jih nihče ni nič vprašal

Premier Robert Golob je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča današnje srečanje sklical predvsem z namenom, da iz gospodarstva ne bi prihajali novi očitki, "da jih nihče ni nič vprašal".

"Zgodila se je največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije s posledicami, ki bodo očitno presegle posledice covida," je poudaril finančni minister in dodal, da si vlada želi dialoga s socialnimi partnerji, "v tem primeru z gospodarskimi združenji glede prispevka gospodarstva za odpravo posledic te škode".

Boštjančič se ne strinja z gospodarstveniki o tem, kdo je kriv za julijski izstop delodajalcev iz ESS-ja. Po njegovih besedah je precej nesmiselno govoriti o tem, zakaj ga ni in kako je do tega prišlo, pač pa se je spet treba usesti za mizo.

"Mislim, da smo vsi dovolj stari in izkušeni, da vemo, da je predvsem treba umiriti žogo," je pozval minister. Kot je dodal, bodo v okviru socialnega dialoga odprli vse tiste teme, ki skrbijo gospodarstvenike, in se pogovorili o zakonskih predlogih, preden jih vlada pošlje v parlamentarni postopek, med drugim o noveli zakona o delovnih razmerjih, pokojninski reformi ...

Da je bil današnji pogovor dober in iskren, pa je ocenil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. "Pomembno mi je, kaj smo se dogovorili. In dogovorili smo se, da nekateri zakoni ne morejo iti na vlado, če niso usklajeni na ESS-ju," je strnil.

Han verjame, da bo ESS zaživel in da se bodo začeli tripartitni pogovori, se je pa strinjal, da morajo biti vsi trije partnerji enakovredni. "To se mi zdi absolutno ključno," je poudaril.
Gospodarstveniki so po Hanovih besedah podali nekaj "solidnih in dobrih" predlogov za zakon o obnovi, ki je v pripravi.

Kaj predlaga gospodarstvo in kaj ga moti

Svoja stališča so gospodarstveniki nekoliko podrobneje razdelali tudi v sporočilu za javnost Gospodarske zbornice Slovenije.

Nujno je, da vlada zagotovi predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje.

Slovenija je v nezavidljivem položaju, saj upadajo industrijska proizvodnja, naročila, obseg trgovine, inflacija je še vedno visoka in ukvarja se tudi s poplavami in popoplavno obnovo. Gospodarstveniki že čutijo prihajajočo recesijo in so zaradi vladnih ukrepov, že izvedenih in tistih napovedanih, zaskrbljeni, saj jih ti ukrepi postavljajo v še slabši položaj v primerjavi s konkurenčnimi državami.

Našteli so nekaj primerov: zakon o dohodnini je še dodatno obremenil "že tako preobremenjeno delo", dodatni prispevki v okviru dolgotrajne oskrbe, odrejen je bil obvezen solidarnostni prispevek, strošek absentizma je bil preložen na delodajalce, napoveduje se davek na bilančno stopnjo bank, dvig davčne stopnje pri davku od dohodka pravnih oseb, nov obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo ...

Namesto tega bi vlada morala pripraviti ukrepe za zvišanje konkurenčnosti gospodarstva, za vzdržno gospodarsko rast bi morala vzdrževati stabilno in predvidljivo poslovno okolje, ki bi omogočalo vlaganja v razvoj in nove tehnologoije.

Mednarodne zbornice so predstavnike vlade opozorile na pomen ohranitve zaupanja mednarodnih partnerjev, ki so pomembni zaposlovalci in imajo pomembno vlogo pri inovacijski uspešnosti države.

Kmetijske organizacije so navedle, da ima nejasno in nestabilno gospodarsko okolje posledice tudi na celotni verigi oskrbe s hrano; vlado pozvale, naj ima več spoštovanja do kmetijstva, ne pa da uvaja nove pritiske nanj.

Banke so opozorile, da večanje bilančne vsote ne pomeni večanje dobičkov, dobički leta 2023 pa so posledica spremembe monetarne politike ter potemtakem prehodne narave. Obdavčevanje bilančne vsote vodi v omejevanje kreditiranja in višje stroške financiranja, kar se bo poznalo povsod, tudi na drugih sektorjih gospodarstva in državi, so zatrdile banke.

Gospodarstveniki so nadalje pozvali k večji transparentnosti pri skladu za obnovo. Opozorili so, da že spočetka podpirajo obnovo, a ne na način ad hoc verižnih dodatnih obdavčevanj podjetij in zaposlenih, sploh pa ne kar tako, na zalogo. Novi in višji prispevki ter davki so na pogled priročen vir, vendar je slovensko gospodarstvo že v recesiji, zato pričakuje, da bo vlada uvedla druge participativne vire, denimo obveznice. Izrazili so začudenje ob skoraj 10-milijardni oceni škode in pozvali k "realni oceni". Ponovno so izrazili pričakovanje po nadzornem predstavniku gospodarstva v skladu za obnovo.