Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je pojasnila, da intenzivno spremljajo pripravo zakona o obnovi po poplavah, ki naj bi med drugim prinesel začasni petletni davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka in prav tako pet let trajajočo tri odstotne točke višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. V gospodarstvu so si enotni, "da to, da vlada samo obremenjuje gospodarstvo, ni pravi način".

Po njenih besedah se naravne nesreče rešujejo s solidarnostjo, zato so za to, da bi v zakonu ostal le solidarnostni dan, lahko tudi dva ali trije, reševanju nastalega položaja z dodatnimi obremenitvami gospodarstva, pri čemer ni bila doslej uvedena nobena razbremenitev, pa nasprotujejo.

"Vrag je vzel šalo, to je grda beseda, ampak tako je. Gospodarstvo v tej vladi žal nima besede, čeprav je vse odvisno od njega," je posvarila Vesna Nahtigal. "Mi nismo tisti, ki bi jamrali, mi niti ne želimo nobenih subvencij, mi samo želimo primerljivo konkurenčno okolje," je poudarila.

Podnebni zakon ovira za zeleni prehod?

V GZS-ju so kritični tudi do osnutka podnebnega zakona, ki je bil v javni obravnavi do 15. novembra. Njegove cilje, doseganje podnebne nevtralnosti in zagotavljanje blaginje ljudi, podpirajo, ne pa tudi predvidene poti do njih. Osnutek v trenutni obliki je zgolj ovira za zeleni prehod, verjamejo.

Po mnenju direktorice službe za okolje, podnebje in energijo pri GZS-ju Antonije Božič Cerar osnutek "v večjem delu dobesedno povzema člene in poglavja iz obstoječega zakona o varstvu okolja", "pri čemer obstaja velika skrb, da bo prišlo do neskladij med obema zakonoma in da bodo težave nastale tudi pri izpolnjevanju zahtev, ki jih določa zakon o varstvu okolja". Zato naj bi bilo bolj smiselno spreminjati ta zakon.

V GZS-ju osnutku podnebnega zakona med drugim očitajo izločevanje, saj iz podnebnega sveta izloča gospodarstvo, na področju obnovljivih virov energije pa nizkoogljične vire, "ne le jedrske, ampak tudi sintetične pline". Božič Cerar je posvarila tudi pred predvidenim krčenjem pravic v povezavi z olajšavami, ki da so zdaj usklajene z evropskimi direktivami in v Sloveniji niso "ekskluzivne".

Glavni ekonomist GZS-ja Bojan Ivanc je v nadaljevanju predstavil gospodarske napovedi. GZS Sloveniji za letos napoveduje eno-, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko so oktobra v letošnjem letu pričakovali 1,1-odstotno rast. Inflacija naj bi bila letos v povprečju 7,9-, v letu 2024 pa 5,1-odstotna, medtem ko naj bi bila glede na povprečje drugih napovedi prihodnje leto pri štirih odstotkih.

V povezavi z zaposlenostjo Ivanc v letu 2024 ne pričakuje večjih sprememb. Delovno aktivnih naj bi bilo nekaj tisoč več, pri čemer pa naj bi prišlo do strukturnih sprememb znotraj skupne številke. V predelovalnih dejavnostih se bo namreč zaposlenost po njegovi oceni znižala, a se bo na drugi strani zvišala v gradbeništvu in z njim povezanih strokovnih storitvah. Povprečna bruto plača naj bi letos nominalno porasla za 9,8 odstotka, prihodnje leto pa za 6,2 odstotka.

Okrevanje razpoloženja v gospodarstvu

Ivanc je povzel še anketo Eurochambers, ki je oktobra zajela 43.000 podjetij v Evropi, tudi slovenskih. Rezultati kažejo okrevanje razpoloženja v gospodarstvu, ki je bilo lani na zgodovinskem dnu. Ključni izzivi so spremenljivost cen energentov in surovin, rastoči stroški dela in pomanjkanje kadrov.

V GZS-ju so predstavili tudi nekaj podrobnosti o vrhu slovenskega gospodarstva, ki bo 29. novembra pod naslovom Uglašeni v razvoju potekal na Brdu pri Kranju. Govorili bodo o "uglaševanju izzivov Slovenije na področju trajnostnega razvoja, vključno s popoplavno obnovo, kako doseči zeleni prehod industrije ter učinkovito rabo virov in energije, kako ustvariti atraktivno poslovno in inovacijsko okolje". Poleg premierja Roberta Goloba, ki je prisotnost že potrdil, so v goste povabili tudi nekdanje predsednike vlad.