Tečaj Luke Koper je ob nakupih Hypa dosegel 7.300 SIT, medtem ko so z Gorenjem razen na začetku trgovali pri oziroma na koncu tudi nad 7.500 SIT.

Najprometnejši Mercator (76 milijonov SIT) je še 15. zapored dražji, zadnji posli pa so se sklepali pri 37.700 SIT, kar pomeni polodstotni plus. V sredo so delnice poskočile za več kot pol odstotkov, potem ko so na skupščini potrdili kapitalizacijo.

Krka je ob le 25 milijonih SIT prometa pridobila 0,4 odstotka. V enem od poslov - sklenjen je bil pri 79.900 SIT - je bil nakazan "napad" na okroglo mejo 80 tisočakov. Cenejše so delnice Istrabenza, Save in Dela. Slednje so ob treh poslih padle na 30.000 SIT.

Hram holding je dosegel kar 700 SIT. Cena je tako porasla kar za 66 odstotkov. Z delnicami te finančne družbe na prostem trgu trgujejo leto in pol, doslej pa še nihče ni zanje plačal več kot 430 SIT. Prvi posel pri 650 SIT je prijavila Poteza, v nadaljevanju pa je za niz aplikacij pri 700 SIT poskrbela Gorenjska borzna družba.

Greenspan pustil vlagatelje ravnodušne
Predsednik ameriških Zveznih rezerv Alan Greenspan v svojem zadnjem rednem govoru pred kongresom ni povedal nič novega. Ostareli dolgočasnež, ki se bo januarja poslovil od izjemno uspešnega vodenja tiskarne dolarjev, meni, da je rast ameriškega gospodarstva zadovoljiva in da bo Fed nadaljeval višanje obresti. Po devetih zaporednih dvigih so te zdaj 3,25-odstotne. Greenspan je opozoril še na nevarnost drage nafte in napihovanje vrednosti nepremičnin.

Borzni trgi se prav dosti niso ozirali na njegove besede, tako da ima za nov (okrog polodstotni) porast indeksov Dow Jones (10.689 točk) in Nasdaq (2.188 točk) največ zaslug cenejša nafta. V ZDA je bilo treba namreč za sod ameriške lahke nafte plačati 74 centov manj, in sicer 56,72 dolarja. Še vedno so gonilo rasti na mednarodnih trgih tudi četrtletni poslovni podatki. Da se rast še ni izpela, dokazuje čerttkovo dopoldne v Evropi. Frankfurtski delniški indeks DAX 30 se je tako povzpel za več kot odstotek in je prvič po juniju presegel 4.850 točk. Evro je porasel in je blizu vrednosti 1,22 dolarja.

Kitajska zvišala vrednost juana
Devizne trgovce je presenetila novica, da je Kitajska revalvirala svojo valuto in se odpovedala vezavi juana na ameriški dolar. Sedmo največje gospodarstvo na svetu je vrednost juana zvišalo za 2,1 odstotka. To je sicer mnogo manj od zahtev njenih trgovinskih partneric (najglasnejše so bile že nekaj časa ZDA - zahtevale so 10odstotno revalvacijo), ki pa seveda pozdravljajo to odločitev in so prepričane, da je to le prvi korak k realni vrednost juana.

Namesto dosedanjih 8,28 juana za dolar je treba za ameriško valuto plačati 8,11 juana. Namesto na dolar bo Kitajska svoj denar vezala na košarico različnih valut.