Levosredinska vlada premierja Zorana Milanovića namerava z obdavčenjem obresti na prihranke državno blagajno okrepiti s približno 300 milijonov kunami oziroma 40 milijoni evri. Izjema bodo prihranki za stanovanjsko varčevanje, ki ne bodo obdavčeni. Nov davek bodo uvedli s prihodnjim letom.

Glede davka na nepremičnine v vladi ni bilo soglasja. Vodilni socialdemokrati so mu bili naklonjeni, ostro pa so mu nasprotovali v Hrvaški narodni stranki (HNS). Vseeno so se na današnji seji dogovorili, da ga bodo uvedli v letu 2016, po parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma konec prihodnjega leta.

Okoli 200 milijonov kun (26 milijonov evrov) pričakuje vlada prihodnje leto od davka na dohodek pravnih oseb, potem ko bodo spremenili sistem olajšav pri davku na dobiček. Obdavčili ne bodo reinvestiranega dobička, medtem ko bodo podjetniki plačali davek na dobiček, ki ga bodo vpisali v osnovni kapital družbe.

Ukinjanje dodatkov v javni upravi
Na vladi so povedali, da pri pripravi jesenskega rebalansa državnega proračuna možnost prihrankov vidijo tudi v ukinitvi določenih dodatkov na osnovne plače v javnem sektorju.

Ugotovili so, da obstaja več kot 360 različnih dodatkov na plače. Ocenili so, da je mogoče privarčevati približno milijardo kun (132,5 milijona evrov) ali okoli 15 odstotkov vrednosti vseh dodatkov na plače. Ob tem bo treba spremeniti tudi kolektivne pogodbe. V plače in pokojnine za zdaj ne mislijo posegati.

Vlada bo še naprej sofinancirala prevoz dijakov, za kar bodo do konca leta namenili 90 milijonov kun (11,8 milijonov evrov) proračunskega denarja. Vsi učenci so deležni 75-odstotne državne subvencije prevoza do šole. Tistim iz revnejših družin in s poplavljenih območij pa bo država plačala celotni znesek mesečnih vozovnic.