Zdrs Slovenije gre pripisati tudi vključitvi Latvije na lestvico. Na vrh lestvice so se letos uvrstile ZDA, sledita pa jim Švica in Hongkong.

Slovenija je na lestvici konkurenčnosti IMD lani in leta 2011 zasedla 51. mesto, potem ko je leta 2010 s padcem za 20 mest doživela največji zdrs med državami v raziskavi.

Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja razloge za slabši rezultat Slovenije poleg vključitve Latvije na lestvico (zasedla je 41. mesto) pripisuje tudi krčenju gospodarstva, nizki učinkovitosti vladnih ukrepov in nizki podjetniški učinkovitosti.

V sklopu gospodarske uspešnosti je Slovenija letos med 60 državami zdrsnila za osem mest, na 51. mesto, na področju vladne učinkovitosti je obdržala 53. mesto, ki ga zaseda že od leta 2010, pri poslovni učinkovitosti je izgubila eno mesto in končala na 58. mestu, na področju infrastrukture pa je obdržala lansko 33. mesto.

Izvoz se je ustavil
Na področju gospodarske uspešnosti, kjer je Slovenija v primerjavi s preostalimi tremi sklopi letos izgubila največ mest, je svoj položaj najbolj poslabšala v podsklopu mednarodna trgovina, kjer je v primerjavi z letom 2012 zdrsnila za 11 mest, na 37. mesto.

"Razlog za ta padec je predvsem v tem, da se je rast izvoza v lanskem letu ustavila. Izvoz je bil namreč v letih 2010 in 2011 gonilo našega gospodarskega okrevanja, lani pa se je to ustavilo," je na današnji predstavitvi izsledkov raziskave v Ljubljani pojasnila Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Razlogov za to je po njenem mnenju več, tudi upočasnjena rast v naših glavnih trgovinskih partnericah, torej v EU-ju in državah nekdanje Jugoslavije. "Poleg tega Slovenija na svetovnem trgu ne more konkurirati s tehnološko manj zahtevnimi in delovno intenzivnimi proizvodi oz. vse težje tako konkurira, močno pa se je poslabšala tudi stroškovna konkurenčnost," je pojasnila.

Na zadnjem mestu pri tujih naložbah
V podsklopu domače gospodarstvo je Slovenija zdrsnila za dve mesti, na 58. mesto, predvsem na račun padca bruto domačega proizvoda, v podsklopu mednarodne naložbe pa je izgubila tri mesta in zasedla zadnje, 60. mesto.

"Tu gre predvsem za tokove tujih neposrednih investicij, ki so se lani znova poslabšali. Prilivi so znašali šestkrat manj kot leta 2011," je dejala Uršičeva.

Raziskava IMD temelji na trdih, statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini vseh podatkov in se nanašajo predvsem na lansko leto, eno tretjino podatkov pa so zbrali s pomočjo ankete med 116 menedžerji iz mikro-, malih, srednjih in velikih podjetij, od tega je bilo 50 odstotkov velikih. Vzorec je po mnenju Stanovnika tudi tokrat zelo reprezentativen.

Anketo med menedžerji - praviloma gre za ljudi, ki zasedajo eno od petih najpomembnejših funkcij v podjetju - so izvedli konec februarja in na začetku marca. "Takrat je bilo politično dogajanje v Sloveniji zelo burno," je pojasnila Uršičeva.

Javne finance na bolje
V sklopu vladna učinkovitost je Slovenija precej pridobila v podsklopu javne finance - napredovala je za devet mest, na 47. mesto. Uršičeva je spomnila, da se je proračunski primanjkljaj lani zmanjšal in je bil najnižji od začetka krize.

Pet mest je Slovenija pridobila tudi v podsklopu družbeni okvir, kjer zaseda 37. mesto, kar je najbolje v sklopu vladne učinkovitosti. Ta rezultat se je izboljšal predvsem zaradi večje enakosti spolov. Lani se je npr. povečal delež žensk v DZ-ju, je povedala Uršičeva.

Sklop poslovne učinkovitosti je z vidika konkurenčnosti v celotnem obdobju spremljanja Slovenije ocenjen najslabše in tudi letos ni bilo drastičnih sprememb, je povedala Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete.

Produktivnost in učinkovitost pešata
Največji padec Slovenije je v podsklopu produktivnost in učinkovitost - zdrsnila je za pet mest, na 45. mesto. Produktivnost je do leta 2012 skromno rasla, nato pa se je zmanjšala. "Ocenjuje se, da Slovenija dosega 80 odstotkov produktivnosti EU-ja," je navedla Drnovškova.

V sklopu infrastrukture Slovenija po pojasnilih Drnovškove ves čas zaseda sorazmerno stabilen položaj, na tem področju od vseh štirih zaseda tudi najvišji položaj. V zadnjih letih se ves čas giblje na sredini lestvice, okoli 30. mesta. Najbolj je lani napredovala na podpodročju znanstvene infrastrukture, in sicer za tri mesta, na 32. mesto.

Med dejavniki privlačnosti Slovenije menedžerji najbolj izpostavljajo usposobljeno delovno silo, visoko raven izobrazbe in zanesljivo infrastrukturo, najmanj pa je Slovenija po njihovem mnenju privlačna glede na učinkovitost pravnega reda, usposobljenost vlade ter stabilnost in predvidljivost politike, je povedala Drnovškova.

ZDA na vrhu
Na lestvici konkurenčnosti IMD je letos sicer sprememba na vrhu - ZDA so z lanskega drugega mesta napredovale na sam vrh, Švica je s tretjega mesta letos napredovala na drugo mesto, Hongkong pa je z lanskega prvega mesta zdrsnil na tretje mesto.

Stanovnik razloge za uspeh ZDA vidi predvsem v njihovi tehnološki inovativnosti, močni vlogi ameriških multinacionalk v svetovnem gospodarstvu in konsolidaciji finančnega sistema.

Med prvimi 10 državami poleg Švice še tri prihajajo iz Evrope, med njimi le Nemčija iz območja evra. Švedska je pridobila eno mesto in se uvrstila na četrto mesto, Norveška se je povzpela z osmega na šesto mesto, Nemčija pa je ostala na devetem mestu. Največji skok so doživeli Združeni arabski emirati, ki so se povzpeli s 16. na osmo mesto.

Med kriznimi evropskimi državami velja omeniti, da je Irska napredovala za tri mesta, na 17. mesto, Italija je zdrsnila za štiri mesta, na 44. mesto, Španija za šest mest, na 45. mesto, Portugalska pa za pet mest, na 46. mesto.

Grčija je, denimo, pridobila štiri mesta in je na 54. mestu, za Slovenijo pa se poleg helenske republike med članicami EU-ja uvrščata še Romunija (55. mesto) in Bolgarija (57. mesto).