S predavateljem na ljubljanski ekonomski fakulteti smo se pogovarjali o nekaterih ključnih poudarkih v petek predstavljenih programov. Najprej je treba vse skupaj postaviti v kontekst, v neki okvir, opozarja Marjan Senjur. "Mi imamo primanjkljaj, zato smo se odločili - popolnoma upravičeno -, da ga moramo izravnati. To lahko naredimo tako, da zmanjšamo izdatke in da dvignemo davke. Vlada se je odločila, da bo dve tretjini tega dosegla z zmanjšanjem izdatkov, eno tretjino pa z višanjem davkov. Meni tukaj manjka podatek o tem, v kolikšnem času namerava to doseči," opozarja strokovnjak in dodaja: "Za zdaj se zdi, da so se bolj osredotočili na davke, manj pa na izdatke, ne vem pa, v kakšnem časovnem okviru. Morda to velja le za letos, če pa je to neko daljše obdobje, npr. do 2017, potem se mi zdi to logično."

Največja težava v problematičnem gospodarstvu, ne v proračunu samem
Sam ob tem meni, da največja težava Slovenije ni v neuravnoteženem proračunu, ampak v problematičnem gospodarstvu, natančneje v bankah in podpori slabim podjetjem. Problematičen se mu tako ne zdi sam razkorak med javni izdatki in javnimi prihodki: "Tega bi načeloma sorazmerno preprosto obvladali - če ne bi bilo teh težav, da moramo financirati gospodarstvo in banke."

Za reševanje bank in podjetij pa "potrebujemo denar, poleg tega pa vplivajo na deficit in zadolževanje", opozarja. Načeloma se strinja, da je treba ožji proračun reševati z nižanjem izdatkov in davki, medtem ko moramo gospodarstvo reševati drugače, ne z dviganjem davkov za to, da bomo reševali gospodarstvo. "Zato se mi zdi smiselno, da se je vlada zadolžila. Upam, da bo ta denar porabila za reševanje bančne krize in deloma zadolženosti podjetij."

Brez dvigovanja davkov težav ne moremo rešiti
Kritikom, ki opozarjajo, da se bo denar, zbran z dvigom DDV-ja in drugih davkov, porabil predvsem za pokritje izgub podjetij v državni lasti in bank oz. njihovo dokapitalizacijo, pa Senjur odgovarja: "Meni se zdi to edino pravilno. Vsi se strinjamo, da sta naši največji težavi bančna kriza in kriza v gospodarstvu. In če država hoče to rešiti, potrebuje denar. To se meni zdi načeloma v redu."

"Ne moremo reševati javnih financ, ne da bi dvigovali davke. Treba je vse skupaj skombinirati. Da bi reševali situacijo samo z nižanjem izdatkov, kot je počela prejšnja vlada, ali da bi jo reševali samo z dvigom davkov ... to ni rešitev, to so skrajnosti, ki navadno v ekonomiji ne delujejo dobro," poudarja ekonomist in dodaja, da ga moti le to, da na odhodkovni strani ni povsem jasno, kako bodo "zbrali" toliko sredstev in v kolikšnem času.

Se pa ne strinja z morebitnim zniževanjem davka na dobiček od pravnih oseb, "saj na ta način ustvarjamo nekakšno davčno oazo" - na kar bi, je prepričan, druge evropske države gledale negativno. "Poleg tega pa, ko bo prišlo do harmonizacije davkov na ravni Evropske unije, kar lahko pričakujemo, bi morali to davčno stopnjo tako ali tako dvigniti, ker tako nizke davčne stopnje nihče ne bo imel, razen redkih majhnih državic, ki poskušajo biti davčne oaze," še dodaja.

"Da" prodaji. A le kdo bo kupil?
Prodaja državnega premoženja se mu zdi logična poteza - sploh ko gre za banke in sploh v situaciji, "kakršna je". "Ne bi pa bilo to nujno, če bi imeli drugačno državo, torej državo, ki bi bila sposobna upravljati tudi gospodarstvo. Ampak glede na to, da je kredibilnost naše države tako nizka in da je država izkazano nesposobna upravljati gospodarstvo, je podjetja treba privatizirati. Vprašanje pa je, kaj. Bojim se, da večino stvari, ki bi jih mi radi prodali, ne bomo mogli prodati po smiselni ceni, razen če komu kaj podarimo," poudarja ekonomist.

Tuji kapital navadno prihaja v državo, ko nam gre dobro, v času konjunkture, ko je recesija, pa tuji kapital navadno beži iz države, opominja poznavalec in dodaja: "Zato ne vidim tujega kapitala, ki bi prišel v Slovenijo reševat naša podjetja ali banke. Razen če gremo v drugo kombinacijo, da banke najprej očistimo, saniramo in nato prodamo. Ampak to bo potem čez od tri do pet let, kar pomeni, da v tem času ne moremo prodati nobene banke. Potrebujemo čas, ker tega ne moremo narediti letos. Letos lahko samo kakšen simboličen korak storimo, da prepričamo tuje trge, da lahko najprej nekaj naredimo."

Podjetij, ki prinašajo dobiček, ni težko prodati
Drugačna pa je slika, ko gre za podjetja, ki prinašajo dobiček: "Lahko najdemo kupca za Telekom, ker je to družba, ki prinaša dobiček. Podjetje z dobičkom pa vedno lahko prodate. Verjetno bi lahko prodali tudi kakšen Petrol. Podjetja, ki so zdaj na prodaj, torej NKBM in teh 15 podjetij ... to bo pa zelo težko prodati in verjetno bo zanje zelo nizka cena. Kako to izpeljati? Bomo videli."

S kritikami, da so ukrepi, zapisani v programu stabilnosti in reformnem programu, preveč splošni, pa se Senjur ne strinja: "To je čisto v redu, gre za splošen žargon, ki ga tudi v Bruslju razumejo. Veliko je tega govoričenja: izboljšanje korporativnega upravljanja, strukturne spremembe. To so mašila. Iz mašil vi delate zgodbo. To ima Evropska unija rada, to je zanje povsem v redu."