Vlada na začetku nacionalnega reformnega programa (NRP) ugotavlja, da ima Slovenija zdrave makroekonomske temelje. Težave so predvsem pri prezadolženosti podjetij in obremenjenosti bančnih bilanc s slabimi posojili. Poleg tega so gospodinjstva med najmanj zadolženimi v EU-ju, javni dolg pa je pod povprečjem EU-ja. Prav tako imamo "določene institucionalne pomanjkljivosti v procesu odločanja, ki jo omejujejo pri hitrem, odločnem in učinkovitem odzivanju na spremembe v okolju".

Ob tem so si v ekipi Alenke Bratušek zadali tri cilje: institucionalne spremembe procesov odločanja, ukrepi za oživitev gospodarske rasti na kratek rok ter izboljšanje konkurenčnosti za dolgoročno vzdržno rast. Omenjene cilje pa so umestili znotraj treh stebrov.
Trije stebri ukrepov
Prvi steber sestavljajo vnos fiskalnega pravila v ustavo, zaostritev referendumskih pogojev - številčnih in vsebinskih, spremembe volilnega sistema ter nove opredelitve načinov upravljanja strateških naložb, skladno z odprodajo naložb, ki jih država ne potrebuje.
Drugi steber je vlada razdelila na dva dela - oživitev gospodarstva in uravnoteženje javnih financ. Prva točka prvega dela je sanacija bank, kjer želi znižati deleže slabe aktive v bankah in zagotoviti ravni kapitalske ustreznosti, ki bi bile primerljive s povprečjem EU-ja. Poleg tega do konca leta želi izvesti tudi projekt slabe banke.

Druga točka je razdolževanje in prestrukturiranje podjetij. Znotraj tega načrtujejo tri ključne ukrepe - spremembe insolvenčne zakonodaje, zagotavljanje svežega kapitala prek spodbujanja tujih neposrednih naložb in privatizacije ter reševanje prek slabe banke in države, v katero bi bila vključena podjetja v težavah, a z uspešnim poslovnim modelom.

Tretja točka tega dela se nanaša na boljše upravljanje podjetij, kar naj bi dosegel Slovenski državni holding (SDH), četrta točka pa je privatizacija. Seznam 15 podjetij, ki bodo v kratkem na prodaj, je bil predstavljen v četrtek.

V drugem delu drugega stebra, uravnoteženje javnih financ, sta dve točki. Prva je zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Ta bo po napovedih vlade zaradi davkoplačevalskega saniranja neselektivnega kreditiranja podjetij letos znašal 7,9 odstotka BDP-ja. Prihodnje leto naj bi že padel pod tri odstotke BDP-ja.
Druga točka je dolgoročno stabiliziranje javnega dolga pod 55 odstotki BDP-ja. Kljub povečani zadolžitvi v tem letu naj bi prihodki od privatizacije bank in državnih podjetij ter odprodajo terjatev in premoženja slabe banke to zadolževanje izničili.

V tretjem stebru so ukrepi za dolgoročno vzdržno rast. Teh je šest: učinkovita pravna država, pospeševanje tujih naložb, prožnost trga dela, učinkovitost javnega sektorja, spodbujanje podjetništva ter skrb za zdravje in okolje.