V zadnjem letu dni so se najbolj podražili alkoholne pijače in tobak (za 5,0 odstotka), rekreacija in kultura (za 3,3 odstotka) ter hrana in brezalkoholne pijače (za 1,4 odstotka). Storitve so bile sicer oktobra v povprečju za 3,2 odstotka dražje kot pred letom dni, cene blaga pa so upadle za 1,6 odstotka, so sporočili iz Statističnega urada RS (Surs).

Cene blaga dnevne porabe so se od lanskega oktobra znižale za 2,6 odstotka, trajnega blaga pa za 1,2 odstotka, poltrajno blago pa se je v tem obdobju podražilo za 2,1 odstotka.

Nižje kot oktobra lani pa so bile ta mesec cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 8,6 odstotka). Pri tem se je najbolj pocenila električna energija, in sicer za 22,7 odstotka. Cene izdelkov in storitev iz skupine prevoz so se znižale za 3,1 odstotka.

Ob menjavi kolekcij dražja oblačila in obutev, pocenila se je električna energija

Pri izračunu inflacije na mesečni ravni je bil še vedno opazen sezonski vpliv menjave kolekcij v trgovinah. Cene oblačil so bile oktobra za 5,3 odstotka višje kot septembra, obutve pa za 6,3 odstotka. Podražila se je tudi zelenjava, in sicer za 3,6 odstotka.

Po drugi strani se je ob spremembi načina obračuna cen omrežnine za električno energijo elektrika pocenila za 9,3 odstotka. Mesečno inflacijo so znižali tudi za 6,4 odstotka cenejši počitniški paketi, za 4,4 odstotka cenejše nastanitvene storitve, za 2,7 odstotka nižje najemnine, za 2,3 odstotka cenejša pogonska goriva ter preostale oktobrske pocenitve.

Strokovnjaki v naslednjem obdobju pričakujejo začasno zvišanje inflacije

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave med državami članicami EU-ja, je bila oktobra ničodstotna, potem ko je bila oktobra lani 6,6-odstotna. Na mesečni ravni so se te cene znižale za 0,3 odstotka.

Oktober tako v skladu s pričakovanji večjih sprememb glede inflacije ni prinesel, začasno vnovično zvišanje pa naj bi se po napovedih tako v Sloveniji kot na celotnem evrskem območju zgodilo proti koncu leta in v začetku leta 2025. Razlog za to naj bi bil predvsem učinek osnove pri cenah energentov, pri čemer naj bi se v Sloveniji poznala tako nov sistem obračunavanja omrežnine kot najverjetnejši konec regulacije cen elektrike.

Septembra rahlo zvišanje anketne brezposelnosti

Surs je objavil tudi podatke o stopnji anketne brezposelnosti. Ta se je septembra v mesečni primerjavi zvišala in je bila 3,4-odstotna oziroma 0,1 odstotne točke višja kot avgusta. Medletno je bila medtem 0,3 odstotne točke nižja, je danes objavil državni statistični urad.

Stopnja anketne brezposelnosti se je tako septembra malenkost odbila od najnižje ravni, ki jo je zaznavala tako julija kot avgusta. Kot ocenjuje statistični urad, je bilo septembra brezposelnih približno 35.000 oseb, starih od 15 do 74 let, od tega je bilo 55 odstotkov moških in 45 odstotkov žensk. Stopnja anketne brezposelnosti med moškimi je bila 3,5-odstotna, med ženskami pa 3,4-odstotna.

Pri mesečnih ocenah anketne brezposelnosti gre sicer za eksperimentalno statistiko, ki je ocenjena z modelom, zato je manj zanesljiva.