Vlada je sprejela predlog sedmega protikoronskega zakona, je na novinarski konferenci vlade sporočil finančni minister Andrej Šircelj. V njem je največ pozornosti namenjene socialnim vprašanjem, najšibkejšim skupinam ljudi, je zatrdil. Predlog bodo še danes ali v nedeljo poslali v DZ, Šircelj pričakuje sprejetje naslednji teden. Ukrepi zakona so po njegovi oceni vredni 550 milijonov evrov.

Kaj določa predlog zakona (ki mora še biti sprejet v DZ-ju)?

Izreden dodatek za upokojence

Upokojenci bodo deležni posebnega dodatka, podobno kot v prvem valu. Dodatek bo različen glede na višino pokojnine.

Kdor ima pokojnino nižjo od 510 evrov, bo prejel 300 evrov dodatka.
- Med 510,01 evra in 612 evri pokojnine dodatek znaša 230 evrov.
- Med 612,01 evra in 714 evri dodatek znaša 130 evrov.

Dodatek bo predvidoma izplačan 31. decembra.

Vsi zaposleni, ki imajo plačo nižjo od dveh minimalnih, bodo dobili dodatek v znesku 200 evrov. Izplačali ga bodo delodajalci, denar pa jim bo povrnil Furs na podlagi zahtevka. Šircelj upa, da bo dodatek izplačan z naslednjo plačo, torej januarja.

Študenti bodo dobili dodatek v znesku 150 evrov, in sicer na podlagi prijave na Fursu.

Dodatki za starše in otroke

Starši, ki so med 1. in 5. dohodkovnim razredom, bodo dobili 50 evrov dodatka, prav tako rejniki.

Starši, ki imajo tri otroke, bodo prejeli 100 evrov. Starši s štirimi ali več otroki pa 200 evrov.

Ljudje, ki so dopolnili 65 let in so nosilci ali člani kmetije in imajo nižji dohodek od 519 evrov, bodo dobili 150 evrov.

Za vsakega rojenega otroka bo država izplačala 500 evrov.

Verski uslužbenci bodo dobili 700 evrov temeljnega dohodka in plačane prispevke.

Višje plače za zaposlene v zdravstvu, DSO-jih

Vlada je pozornost namenila tudi "posebej obremenjenim" zaposlenim v bolnišnicah, DSO-jih in na področju socialnega varstva. Urna postavka se jim bo povečala za 30 odstotkov osnovne plače. Tisti, ki delajo v posebej tveganih pogojih, se jim bo urna postavka povečala za 65 odstotkov.

Zakon bo dal podlago za izvedbo množičnega cepljenja. A Šircelj je mnenja, da bo to izvedeno tudi, če zakon (še) ne bo sprejet, saj se lahko poišče pravno podlago tudi drugod.

Pomoč podjetjem v težavah

Država bo gospodarstvu plačala vse hitre teste na covid-19. Koliko bo to stalo, Šircelj še ne ve.

Najbolj prizadeta podjetja bodo lahko dobila posojila od SID banke in javnega sklada za podjetništvo, pa delna jamstva od državne jamstvene sheme.

Tista podjetja, ki so bila najbolj prizadeta oziroma so jim prihodki padli za vsaj 70 odstotkov, bodo dobila 2000 evrov na zaposlenega iz proračuna. Medicinski pripomočki bodo oproščeni plačila davka na dodano vrednost. In tisti ljudje, ki bodo morali denar vračati iz katerega koli razloga, bodo to lahko počeli po obrokih.

V zakonskem besedilu je po Šircljevih besedah zapisana tudi rešitev zanajemnike poslovnih prostorov, ki niso v lasti države ali občin in jim zato v primeru upada prihodkov zaradi epidemije ne pripada oprostitev plačila najemnine.

Če bo zaposleni izpolnil pogoje za starostno pokojnino, se bo delodajalec lahko odločil, ali ga še potrebuje ali ne.

Določb o minimalni plači v predlogu zakona ni. To je tematika, o kateri se morajo uskladiti delodajalci in delojemalci, je povedal minister.

Trgovine bodo odprte tudi 27. decembra in 3. januarja. Ampak to je odvisno tudi od epidemiološke slike.

Zaplet z Erjavcem

Sprva je bilo načrtovano, da bo predlog zakona vlada sprejela že v sredo, vendar takrat predloga ni obravnavala, saj predsednik DeSUS-a Karl Erjavec ni prišel na sestanek predsednikov koalicijskih strank, predlog pa ob več odprtih vprašanjih tako ni bil usklajen.