Slovenski premier je imel pred četrtkovim govorom v Generalni skupščini Združenih narodov intervjuja za ameriško agencijo Associated Press in časopis Wall Street Journal, že v sredo pa se je pogovarjal tudi z novinarji časopisa New York Times. Beseda je seveda večinoma tekla o gospodarskem položaju naše države.

V pogovoru za AP je Janša še enkrat zatrdil, da Slovenija kljub hudi krizi bančnega sektorja, ki je prestrašila vlagatelje in povzročila politični zastoj, ne bo zaprosila za denarno pomoč iz Evropske unije. Znova je poudaril, da se lahko sami rešimo pred bankrotom, predvsem s hitro sprejetim zakonom, ki bi saniral banke, in z naložbo v vrednosti od treh do štirih milijard evrov, s katerimi bi država odkupila slab dolg bank v državni lasti. "Pripravljeni smo storiti vse, da preprečimo prošnjo za tujo pomoč," je dodal.

Banke, banke, banke
Kot piše AP, je Slovenijo, najbogatejšo izmed šestih nekdanjih jugoslovanskih republik, doletela huda recesija, po letu 2008 se je začel napihovati tudi nepremičninski balon, podobno kot v Španiji. Janša je napovedal, da vlada želi do konca leta začeti kupovati bančna posojila, obenem pa tudi prodati svoje obveznice. "Parlament je začel sprejemati vse potrebne ukrepe, da Slovenija izplava iz nevarnih vod. Najpomembnejši kratkoročni ukrep pa je brez dvoma stabilizacija našega bančnega sistema," je dejal premier.

"Prejšnja vlada ni sprejela nujnih reform"
Ob "pregretem" gradbeniškem sektorju je Janša kot glavnega krivca za trenutno stanje s prstom pokazal tudi na prejšnje vlade, ki po odcepitvi od Jugoslavije niso dale zelene luči za privatizacijo bank. Poleg tega opozorila pred resnostjo evropske finančne krize niso bila vzeta dovolj resno, kar je pripeljalo do političnega zastoja, namesto da bi predhodna vlada na hitro ukrepala in sprejela nujne reforme.

Dodal je, da bo Slovenija "pravi signal finančnim trgom" poslala tudi s pokojninsko reformo, za katero je prepričan, da je ne bo preprečil referendum, in z reformo trga dela. Kot meni, je predlagana pokojninska reforma njegove vlade v primerjavi s predlogom njegovih predhodnikov bolj sprejemljiva, saj dvi guje leta za polno pokojninsko dobo s 35 na 40 let, ne pa zgolj povečuje zahtevano starost za upokojitev na 65 let.

Kako preseči politično razdeljenost?
Premier pa je priznal, da bo treba za vse spremembe doseči kompromis z opozicijo, a novinar ugotavlja, da bo morda to po preiskavi zoper opozicijskega prvaka Zorana Jankovića še težje doseči. "Prvič, konkretnih akcij policije in drugih državnih organov ne morem komentirati. To bi bilo nepošteno. Drugič, svoboda govora nima nič skupnega s korupcijo," je Janša iz New Yorka komentiral dogajanje. V članku so omenili tudi, da je tudi Janša zaradi poslov s finskim podjetjem Patria v kazenskem postopku.

Izdaja dolarskega dolga
O gospodarskih temah je tekla beseda tudi v pogovoru za časopis Wall Street Journal. Janša je napovedal, da bo oktobra ZDA obiskal finančni minister Janez Šušteršič, kmalu zatem pa bo Slovenija na ameriškem trgu ponudila prodajo državnih obveznic. Janša je razložil, da Slovenija načrtuje izdajo dolarskega dolga, ker želi razpršiti bazo vlagateljev. Uspeh tega projekta pa bo odvisen od uspeha reformnih ukrepov doma, kot je potrditev zakona o sanaciji bank, pokojninski in davčni reformi. Časnik povzema Janšo, ki pravi, da bo Slovenija v dobrem položaju, da se izogne pomoči EU-ja, če začne nemudoma uvajati reforme. Slovenija se lahko izogne potrebi po pomoči tudi zato, ker ima relativno nizko razmerje med dolgom in bruto domačim proizvodom.

Svet brez genocida
Janša je v govoru na splošni razpravi 67. zasedanja Generalne skupščine pozval mednarodno skupnost, naj se pridruži prizadevanjem za svet brez genocida. Predstavil je tudi svojo pobudo za nadgradnjo konvencije o preprečevanju in kaznovanju tega zločina. V uvodu je opozoril na dogodke v Siriji, saj položaj v tej državi po njegovem mnenju kliče po nujni potrebi za utrditev preprečevalnih zmogljivosti ZN-a, članic ZN-a in regionalnih organizacij.

Zadnji dan bivanja v New Yorku
Janša se bo udeležil še ministrskega srečanja z naslovom "Poglabljanje naše zaveze pri preprečevanju množičnih grozodejstev" in opravil dvostransko srečanje z generalnim sekretarjem ZN-a Ban Ki Munom. Zunanjega ministra Karla Erjavca pa čaka še udeležba na ministrskem zajtrku o krepitvi mediacije v Sredozemlju in na visokem zasedanju o boju proti jedrskemu terorizmu. Dvostransko se bo srečal tudi z argentinskim kolegom Hectorjem Timermanom.