Vsem smo zastavili vprašanji, kaj je po njihovem mnenju najbolj zaznamovalo leto 2005 in kateri dosežek bi izpostavili ter kaj pričakujejo v prihodnjem letu, kakšni izzivi so pred Slovenijo in kakšne so njihove želje. Odgovorili so Mićo Mrkaić, Mitja Gaspari, Jožko Čuk, Marko Simoneti, Jože Mermal, Franjo Bobinac, Igor Bavčar, Jože Colarič, Marko Kryžanowski, Boško Šrot.

Mićo Mrkaić, gospodarski analitik
Mrkaić meni, da je leto 2005 najbolj zaznamoval njegov odstop s položaja vladnega strateškega sveta, kar je tudi osebni dosežek, ki ga želi izpostaviti.

"V letu 2006 pričakujem priznanje s strani LDS, da so de facto socialistična stranka in kesanje zaradi hlinjenja liberalizma. Pred Slovenijo je izziv, kako ohraniti našo predelovalno industrijo v kolikor toliko dobri kondiciji, saj ji globalizacija močno streže po življenju."

Na vprašanje, kaj se bo po njegovem mnenju zgodilo z načrtovanimi vladnimi reformami in kakšne bodo njihove posledice, pa je Mrkaić dejal: "Reforme bodo uresničene delno, še vedno bomo ohranili dosedanjo kolektivistično socialno državo in premalo bomo napredovali v pospeševanju gospodarske rasti. Vsekakor pa bo Slovenija tudi zaradi skromnih reform boljša, kot bi bila brez njih."

Mitja Gaspari, guverner Banke Slovenije
"Z vidika institucije, ki jo vodim, je pomembno, da so se v tem letu nadaljevala ugodna gospodarska gibanja. Najnižja inflacija do zdaj je dosežena na vzdržen način. To pomeni, da so ohranjena temeljna makroekonomska ravnotežja. Inflacijska gibanja so namreč edino konvergenčno merilo, ki ga mora Slovenija še izpolniti, da bi lahko v začetku leta 2007 prevzela evro."

Gaspari je na vprašanje, kakšni izzivi čakajo Slovenijo in kaj pričakuje v letu 2006 odgovoril, da pričakuje, da se bodo nadaljevala ugodna gospodarska gibanja, stabilnost tečaja in vzdržno zniževanje inflacije.

Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije
Čuk je dejal, da je slovensko gospodarstvo je v letu 2005 v pogojih zaostrene konkurence pokazalo, da je napredno in inovativno na mnogih področjih. Prisotnost slovenskih podjetij v evropskem prostoru se je kljub krepitvi konkurence iz Kitajske in Indije ter naraščanju cen nafte in surovin povečevala, povečuje pa se menjava tudi z Rusijo, Ukrajino, Kitajsko.

"Na domačem ekonomsko-političnem prostoru velja izpostaviti zlasti napore gospodarstva za izboljševanje konkurenčnosti slovenskih podjetij predvsem na področju zmanjševanja davčnih obremenitev. Začasno so povečane tudi olajšave za vlaganje v razvoj pri davku od dohodka pravnih oseb. V ekonomsko socialnem dialogu je bilo vse leto živahno. Kot predsednik z zadovoljstvom ugotavljam, da Gospodarska zbornica Slovenije še vedno predstavlja interese celotnega slovenskega gospodarstva."

"Leto 2006 bo zaznamovano kot leto pred uvedbo evra in bo verjetno naporno leto. Pričakujem, da se bodo začeli uresničevati tudi nekateri predlogi iz vladnega okvira reform. Tu mislim predvsem na boljšo pretočnost trga dela, lažje zaposlovanje, večji pomen znanja. Prav zato so tako pomembna vlaganja v razvoj."

Čuk je še dejal, da si v gospodarstvu želi poslovanja s čim manjšimi administrativnimi ovirami in prijaznejše davčno okolje. Upa, da bodo našli primerno rešitev, ki bo GZS namenila vlogo najpomembnejšega predstavnika in povezovalca slovenskega gospodarstva.

Marko Simoneti, predsednik uprave Ljubljanske borze
Simoneti je na vprašanje, kaj čaka Ljubljansko borzo v prihodnjem letu odgovoril, sa ključni cilji Ljubljanske borze v prihodnjem letu "zadržati najpomembnejše slovenske izdajatelje na našem trgu in povečati izpostavljenost trga tujim vlagateljem". Ljubljanska borza bo izvajala promocijo trga kapitala v evropskih finančnih centrih in privabljala tuje portfeljske vlagatelje predvsem v segment Prve kotacije, pomembna naloga pa bo še operativna uvedba sistemov vzdrževalcev likvidnosti ter novega sistema trgovanja s svežnji. Ta za zdaj poteka še dogovorno izven organiziranega trga.

"Pomemben cilj v prihodnje bodo tudi prizadevanja borze za privatizacijo najpomembnejših podjetij in bank v državni lasti ob podpori trga kapitala ter razvoj in uvajanje novih produktov v trgovanje na borzi, kot so naložbeni certifikati, izvedeni finančni inštrumenti in indeksi borze. Novi produkti bi poživili trgovanje na borzi in jo naredili primerljivejšo in konkurenčnejšo z razvitimi trgi," je še dejal Simoneti.

Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja
Bobinac je dejal, da je bilo leto 2005 za Gorenje pestro in dinamično. "Borili smo se z visokimi stroški, predvsem zaradi izjemno visokih cen nafte in strateških surovin, s premišljenimi tržnimi potezami in marketinškimi prijemi pa smo uspeli v največji meri nevtralizirati negativne učinke gospodarske recesije na pomembnih trgih EU-ja in doseči vzpodbudno rast ter dobre rezultate."

Bobinac je izpostavil lansiranje aparatov Gorenje Pininfarina, nagrado za dizajn Red dot, ki so jo v Gorenju prejeli za pralni stroj in sušilnik perila iz nove generacije ter prevzem češkega proizvajalca štedilnikov Mora Moravia.

Leto 2006 bo s poslovnega vidika za Gorenje zelo zahtevno, kar velja za celotno panogo bele tehnike, nadaljnjo rast pa načrtujejo tudi na podlagi vzpostavljanja proizvodnih kapacitet izven Slovenije. Gorenje bo tudi v letu 2006 skušalo vzpostavljati oblikovalske trende v svoji panogi, nadaljevali pa bodo tudi z izgrajevanjem vseevropske blagovne znamke Gorenje na ključnih trgih v Evropi.

"Prihodnje leto bo Slovenijo brez dvoma zaznamovalo postopno uvajanje sprememb, ki izhajajo iz gospodarskih reform, kakor tudi dokončne odločitve o posameznih postavkah, ki so trenutno še v teku razprav, med njimi davčne reforme. Pričakujem, da se bodo z uvedbo celovitih reformnih ukrepov pogoji za gospodarjenje obrnili v prid vzpodbudnejšim razmeram, ki bodo slovenskim podjetjem omogočile večjo konkurenčnost, s tem pa tudi večjo gospodarsko rast in posledično tudi socialno blaginjo."

Jože Colarič, predsednik uprave Krke
V Krki so leto 2005 najbolj zaznamovali dobri poslovni rezultati, poslovni cilji Krke bodo uresničeni, kar je za Colariča tudi osebno najpomembnejši dosežek. "Krka bo še naprej ena od vodilnih generičnih farmacevtskih družb v Evropi in bo še krepila svoj položaj na tržiščih v več kot sedemdesetih državah sveta. Želim, da bi skupaj s Krkinimi sodelavci uresničili naše načrte."

Leta 2006 v Krki po Colaričevih besedah načrtujejo dvoštevilčno letno rast prodaje in rast kazalnikov poslovanja, kar v Skupini Krka pomeni prodajo v višini 150 milijard tolarjev, v družbi Krka 130 milijard SIT. Prav tako bodo zaključili izgradnjo obrata za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin v Novem mestu, načrtujejo pa tudi gradnjo nove sodobne tovarne injekcij.

Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza
Leto 2005 je po Bavčarjevih besedah minilo v znamenju vstopa Istrabenza v prehrambeno divizijo prek prevzema Kolinske in združitvenega procesa te družbe z Drogo, ter vstopa v lastniško strukturo poslovnega sistema Mercator. "Veselim se tudi izrazitejšega vstopa družbe Istrabenz Gorenje na trg električne energije, ki smo ga dogovorili letos za prihodnje leto. Beležimo uspehe, pa tudi izjemne napore, usmerjene na dolgoročno doseganje ciljev."

"Širši prostor so določali orkani, potresi, širitev virusnih obolenj, vojne … pa tudi zavzemanja za aktivno reševanje svetovne revščine in lakote, za ukinitev dela otrok, za širitev Kjotskega sporazuma na najizrazitejše države onesnaževalke."

"Želim si - in za to si bom tudi prizadeval - da bi vsi ti prostori v prihajajočem letu dosegli ravnotežje uspeha, miru in blagostanja. Da bi zmogli potrebne spremembe in da bi nam prinesle ustrezna izhodišča za naprej," je še dejal Bavčar.

Marko Kryžanovski, predsednik uprave Petrola
Novi predsednik uprave Petrola je kamlu po nastopu svoje nove funkcije za Multimedijski center RTV Slovenija dejal, da je leto 2005 v gospodarstvu zagotovo zaznamovala visoka rast surove nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih. Sloveniji je po njegovem mnenju uspelo z ekonomskimi mehanizmi ohraniti ravnotežje med cenami in inflacijo, kar je za gospodarstvo in prebivalce najpomembnejše.

"Tudi leto 2006 bo še naprej v znamenju nihanja cen surove nafte, energijske zahteve dveh svetovnih velikanov Kitajske in Indije se nekoliko umirjajo, so pa še vedno izredne visoke in bodo še vplivale na rast svetovnega gospodarstva."

Kryžanovski meni, da bo Slovenija v prihodnjem letu predvsem v znamenju izpolnjevanja vseh kriterijev za prevzem evra, čemur bodo podrejene skorajda vse politične in gospodarske odločitve.

Slovenski naftni trg bo še naprej podrejen svetovnim trendom, konkurenca pa bo vse prej kot prizanesljiva. "Naftna industrija je pred velikimi izzivi, pojavljajo se nove energije, novi trgi, nove zahteve kupcev in mi moramo najti najboljše za stranke in za nas ter biti prvi, najboljši med najboljšimi."

Jože Mermal, predsednik uprave BTC cityja
Predsednik uprave BTC-ja je ob prihajajočem novem letu dejal, da je to mesto v malem v letošnjem letu "postalo največje evropsko poslovno, nakupovalno, rekreativno-zabaviščno in kulturno središče Evrope. S tem projektom, ki sem ga načrtoval nekaj let, sem dosegel doslej najpomembnejši poslovni cilj, na katerega sem zelo ponosen."

Mermal je leto 2006 zastavil velikopotezno - leto 2006 bo namreč v BTC-ju leto priprav na nove velike naložbe.

Pripravljata se načrta za izgradnjo novega hotela med Bratislavsko in Letališko in nove poslovne stolpnice v bližini že obstoječe; "dva velika projekta, ki bosta pripravljena za izvedbo šele v obdobju enega in pol ali dveh let, ker se moramo s pristojnimi mestnimi službami dogovoriti za ustrezno spremembo prostorskih dokumentov, ki bodo dovoljevali večje višine in ustrezno namembnost."

To pa še ni vse, v BTC-ju se pripravljajo tudi na izgradnjo dveh vodno zabaviščnih mestec - v Velenju in v Mariboru. Izvedli pa bodo tudi velik tržni projekt, "dva do tri dni trajajoči Festival nakupov, zabave in ugodnosti, ki ga bomo promovirali tudi v tujini in se bomo potrudili, da bo postal mednarodni dogodek", je še dejal Mermal.

Šrot je dejal, da so v skupini Pivovarna Laško priložnosti zaznali in izkoristili, to pa se je poznalo tudi v dobrih poslovnih rezultatih. "To je tudi pomemben osebni dosežek vseh, ki so v tem procesu sodelovali."

Za prihodnje leto si Šrot, glede na to, da je vodenje Pivovarne Laško prevzel pred kratikim, želi predvsem nadaljnje rasti in razvoja družbe. Spremembe pričakuje na vseh področjih gospodarstva, ki jih bodo začrtale prihajajoče reforme, v Skupini Pivovarna Laško, ki so ji letos pridružili Union in Fructal, pa je glavni cilj dokončna konsolidacija skupine in njena utrditev v regiji.