Zadržana posojilna dejavnost slovenskih bank in pomanjkanje denarja v slovenskem gospodarstvu silita tudi mlada domača podjetja v iskanje alternativnih virov financiranja. V tujini, pa tudi pri nas, se je koncept iskanja zagonskega kapitala pri množici običajnih ljudi, ki jim je všeč neka podjetniška ideja, že zelo dobro uveljavil.
Obseg množičnega financiranja po svetu v zadnjih nekaj letih se povečuje eksponentno - leta 2011 je skupni znesek zbranih sredstev po podatkih analitske družbe Massolution dosegel 1,4 milijarde dolarjev, leta 2012 2,7 milijarde, leta 2013 pa naj bi že presegel pet milijard dolarjev.
Omejene možnosti že obstajajo
V Zavodu ZMAG so prepričani, da lahko množično financiranje pripomore k ponovnemu zagonu malega gospodarstva v Sloveniji, hkrati pa si prizadevajo, da bi Slovenija postala vodilni partner pri razvoju in vodenju vseevropske platforme za množično financiranje, ki bi lahko konkurirala ameriškim platformam, kot sta Kickstarter in Indiegogo. Tako si lahko očitno obetamo tudi slovensko platformo za množično financiranje.

Ta je pri nas teoretično sicer že mogoča, vendar na povsem nekonkurenčni ravni, menijo v ZMAG-u. Z ministrstvi in pristojnimi organi si zato prizadevajo, da bi zakonodajo prilagodili že letos, vzporedno z vzpostavitvijo domače platforme za množično financiranje. "Računamo, da bo zbiranje sredstev na slovenski platformi steklo že letos," je dejal Vlado Miloševič iz omenjenega zavoda.

17 zakonov, davki in druge omejitve
Po ugotovitvah zavoda ZMAG na množično financiranje v Sloveniji vpliva kar 17 različnih zakonov. Pri donatorskem oz. nagradnem financiranju je v Sloveniji po besedah Miloševiča po trenutni zakonodaji potrebno za vsako "kickstartovsko darilo" plačati davek, odvisno od vrste nagrade. To v praksi pomeni, da bo vsak evro donacije obdavčen z 22 odstotki, kar velja za posameznike in profitne pravne osebe, izjeme so le neprofitne organizacije.

Teoretično je mogoče tudi vlagateljsko množično financiranje, saj ima lahko vsaka družba do 50 lastnikov, kar pa je vseeno premalo, saj podjetja z majhnimi vložki običajno podpre več tisoč vlagateljev. Posojilno množično financiranje, kot je na primer platforma Kiva.org, pa pri nas sploh ni mogoče zaradi omejujoče zakonodaje, je pojasnil Miloševič.

Pogovori z vlado, ministrstvi in agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so se tako že začeli, v zavodu pa so zadovoljni s prvim odzivom. "Na ATVP-ju so potrdili, da pripravljajo predloga zakonov, ki bosta omogočila lažjo vpeljavo investicijskih mehanizmov množičnega financiranja v Sloveniji na tak način, da bomo konkurenčni v svetovnem merilu," je dejal Miloševič.

V zavodu si želijo, da bi si Slovenija v bližnji prihodnosti priborila vsaj en odstotek svetovnega trga množičnega financiranja. "Če bomo dovolj hitri, lahko na morebitne slovenske platforme privabimo tudi države s področja jugovzhodne Evrope in Balkana, v nasprotnem primeru pa bomo zopet zamudili vlak povezovanja Balkana z EU-jem," je prepričan.

Slovenski podjetniki na tujih platformah precej uspešni
Ker torej podobnih možnosti v Sloveniji ni, so slovenski podjetniki prisiljeni po sredstva oditi v tujino, predvsem na ameriški platformi Kickstarter in Indiegogo. Tam so slovenski projekti po besedah Miloševiča v zgornji četrtini vseh projektov na svetovni ravni.
V preteklem letu je 10 najuspešnejših slovenskih podjetij skupno zbralo več kot 1,6 milijona dolarjev. Največ sta v preteklem letu zbrala Flykly (700.000 dolarjev) in Chipolo (290.000 dolarjev). Vendar pa tuje platforme s seboj prinašajo določene omejitve - na Kickstarterju lahko sredstva zbirajo le osebe s prebivališčem v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji in Novi Zelandiji.

Zato bi bilo financiranje prek domače platforme enostavnejše, še posebej za financiranje lokalnih projektov in projektov, pri katerih je nagrade težko razpošiljati na večje daljave.
Birokracija težava tudi na ravni EU-ja
V zavodu si prizadevajo tudi za vzpostavitev skupne evropske platforme, ki bo primernejša za večje projekte in bi lahko konkurirala tudi obstoječim ameriškim platformam. Tudi tu pa je po besedah Miloševiča težava z zakonodajo, zaradi česar Kickstarter ne želi pokrivati Evrope.
Na ravni EU-ja zato že obstaja iniciativa European Crowdfunding Network, ki se zavzema za poenotenje evropske zakonodaje na področju množičnega financiranja. Ob tem je Miloševič izpostavil tudi nujnost obstoja podpornih mehanizmov, ki bodo novopečene podjetnike vodili od začetka zbiranja sredstev do stabilnega poslovanja.

Zato si želijo skupaj z drugimi organizacijami in iniciativami ustvariti skupno informacijsko točko, na katero bi se lahko obrnila podjetja ali posamezniki. Na teden se po podatkih Zavoda ZMAG na različne slovenske organizacije z zamislimi za projekte obrne tudi do 45 posameznikov.