Poleg Zoisovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja slovenska priznanja v znanosti, je skupina večinoma že nekdanjih raziskovalcev ljubljanskega Kemijskega inštituta (Mirko Prošek, Janko Žmitek, Maja Milivojević Fir, Andrej Šmidovnik, Alenka Golc Wondra, Monika Vidmar Stražišar in Samo Andrenšek) prejela tudi Puhovo priznanje, ki se podeljuje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso.

Puhovo priznanje so prejeli, ker so razvili preprost postopek za proizvodnjo nove vodotopne oblike koencima Q10 in s tem omogočili razvoj številnih novih izdelkov, zlasti v živilski industriji. Hkrati so pridobili licenčnega partnerja, razvili tehnološki postopek in izdelek začeli tržiti v več državah.

V obrazložitvi nagrade so bile med pomembnostmi in prednosti nove oblike koencima Q10 med drugim omenjene dobra topnost v vodi, enostavnost postopka in nizka cena surovin, do okolja prijazna in energetsko ugodna tehnologija brez uporabe organskih topil.

Gospodarski učinki njihovega izuma pa se kažejo v prodaji okrog 6,5 milijona kosov izdelkov z vodotopnim koencimom Q10 v skupni vrednosti 7,5 milijona evrov v letu 2012.

Kaj je koencim Q10?
Za koencim Q10 najbrž niso slišali le redki posamezniki, saj ga kot prehranski dodatek izčrpno tržniško promovirajo, prav tako pa ga je obilno tudi v najrazličnejših kozmetičnih izdelkih, kjer naj bi bil še posebej uspešen proti tegobi, ki doleti vsakega posameznika, staranju.

Koencim Q10 sicer skrbi za pretvorbo energije, obrambo pred nevarnimi oksidanti, vzdrževanje ustreznega oksidacijskega stanja in prenos signalov v celicah in ga je mogoče najti v tako rekoč vseh celicah, tkivih in organih, največ pa ga je v skeletnem in srčnem mišičju ter v jetrih in ledvicah.

Kriv je francoski paradoks
Zgodba o vodotopnem Q10 se je na Kemijskem inštitutu začela, ko se je laboratorij za prehrambno kemijo začel ukvarjati z antioksidanti, ki so postali moderni z razkritjem t. i. francoskega paradoksa.

Pri tem gre za ugotovitve, da imajo Francozi kljub bogati kuhinji z obiljem nasičenih maščob eno najnižjih stopenj bolezni srca in ožilja v Evropi. Ključ tega je rdeče vino, ki je bogato z antioksidanti, snovmi, za katere je znano, da zagotavljajo zaščito pred vrsto bolezni, vključno z boleznimi srca in rakom.

Sprva so se ukvarjali z antioksidanti v sadju in zelenjavi, nato pa je, kot se spominja Alenka Golc Wondra, ki je edina izmed članov nagrajene ekipe raziskovalcev še zaposlena na KI, vodja projekta Mirko Prošek nekega dne vzel na dopust knjigo o antioksidantih in je naletel na koencim Q10, antioksidant, ki ga telo sicer samo tvori, vendar njegova raven z leti upada in naj bi ga zato po tridesetem letu začeli dodajati v prehrano.

Ob tem je prišel do ideje, kaj če bi Q10 naredili vodotopen, ker bi ga tako lažje vključili v različne prehrambne proizvode, ki so večinoma izdelani na vodni osnovi.

Koencim Q10 je po naravi topen samo v maščobah in na trgu so se uveljavili predvsem prehrambni dodatki v obliki tablet in kapsul, ki so polnjene s prahom ali oljno raztopino.

Kapsule pa niso vedno najprimernejša oblika prehranskega dodatka, saj jih mnogi ljudje, predvsem starejši in otroci, težko pogoltnejo. Zato so razmišljali, da bi bilo pripravneje, da bi lahko zaužili v drugih oblikah.

"Dolgo časa smo se namreč ukvarjali, kako bi ustrezno zapakirali antioksidante, tudi s spremembo strukture, tako da postanejo bolj ali manj viskozni, da spremenijo topnost ali barvo, na pa tudi učinkovitosti," pravi Golc Wondra. Nato jim je uspelo narediti uspešen tehnološki postopek, s katerim so koencim Q10 prenesli v mleko.

Postopek je postal zanimiv za vlagatelje
V zgodbo s koencimom Q10 so se nato vmešali investitorji, ki so iskali primerne produkte, saj so imeli na voljo velike količine grozdnih tropin, ki so jim ostale od pridelave vina. Predstavili so jim projekt s koencimom in so se nato odločili, da vložijo v proizvodnjo vodotopnega koencima Q10.

Na kemijskem inštitutu so zato nabavili industrijsko napravo in začeli zadevo preizkušati v večjem merilu ter vpeljati tehnološki postopek, iz katerega nastane pasta.

"Prvotna ideja je bila, da bi Q10 dodajali v vodo, saj so bili tedaj zelo priljubljene vode z okusom. Vendar poskus z vodo ni uspel, ker je bila voda rahlo obarvana z rumeno barvo," pravi Golc Wondra.

Vzporedno so koencim Q10 skušali vmešati tudi v sirupe, da bi preizkusili, kam ga je najbolje vmešati in kako je to stabilno. "Če vmešaš neko količino v sirup, mora biti stabilna vsaj eno leto, če jo želiš prodajati v lekarni," pravi.

Potrditev na prostovoljcih
Za preverjanje uspešnosti pridobivanja vodotopnega koencima Q10 je bila narejena študija na prostovoljcih na Poljskem, ker se tovrstne študije pač pri nas ne izvajajo.

18 prostovoljcev je vzporedno konzumiralo določeno količino našega koencima Q10 in enako količino drugih proizvodov, ki se pojavljajo na trgu. Poskusi, ki jih preverjajo na krvi in urinu, pa so neizogibni, ker je za trženje proizvodov na trgih EU-ja treba imeti dokazilo, da zadeva deluje.

"Pokupili smo veliko kapsul na trgu in smo jih preanalizirali in ugotovili, da nekateri proizvodi vsebujejo komajda kaj Q10. Razgradnja je tudi pokazala, da je naš proizvod bolj bioaktiven, torej ga telo lažje absorbira, ker je na podlagi metabolizma vodotopen," še razlaga Golc Wondra.

Vzporedno so delali poskuse tudi na živalih in sodelovali s pediatrično kliniko. Velike količine koencima Q10 namreč pomagajo otrokom z mišično distrofijo. Vendar je uživanje veliko kapsul precej naporno za obolele otroke in je zato sirup mnogo primernejši. Tako je prišlo do izdelave sirupa z okusom gozdnih sadežev.

Pozneje so še razvili številni drugi projekti. Med drugim so s koencimom Q10 krmili piščance, ki so imeli nato povečano količino te snovi v prsih, ali pa ga dodajajo tudi omakam ali mleku.

Stranski učinki vidni le v prazni denarnici
Morebiti se pri tovrstnih prehranskih dodatkih pojavijo pomisleki, ali so sploh potrebni oz. ali niso škodljivi. Vodja projekta Mirko Prošek, ki se je upokojil pred dvema letoma, je pred leti v članku zapisal, da se mora posameznik sam odločiti in na sebi preizkusiti delovanje koencima Q10.

"Substanca praktično nima stranskih učinkov in jo zato lahko jemljemo v velikih količinah, tudi več kot 500 mg na dan. Pri velikih odmerkih bodo stranski učinki vidni predvsem v denarnici, ker preparati, ki vsebujejo Q10, niso poceni. Če ugotovimo izboljšanje svojega počutja, je najbolje, da začnemo redno jemati Q10," je poudaril Prošek.

Prejeto priznanje mu pomeni predvsem to, kar je osebno zagovarjal celo življenje. „Delo brez rezultatov, pa če je se tako visoko leteče znanstveno, je le kup besed. Običajno služi nekemu drugemu, da na tvojih idejah ali pa napakah obogati,“ pravi Prošek.

Vodotopni Q10 je eden najboljših tržnih projektov KI-ja
Direktor KI-ja Janko Jamnik pojasnjuje, da je bil omenjeni projekt eden izmed njihovih najboljših tržnih projektov.

"Prilivi iz naslova licenčnin za izum vodotopnega koencima Q10 so v kumulativi znašali okoli pol milijona evrov, kar je največ, kar smo doslej iztržili na področju komercializacije intelektualne lastnine. V preteklosti je nekaj takih primerov že bilo, še več pa jih načrtujemo v prihodnje, zlasti na področju biotehnologije in nizkoogljičnih tehnologij," pravi Jamnik.

Toda gospodarsko ozračje je vse prej kot ugodno za tovrstne nove projekte. "Gospodarska kriza se kaže z bolj konservativnim pristopom investitorjev in gospodarstvenikov k podobnim projektom. Trenutno vlada na tem področju zatišje. Prednost se daje projektom z manjšimi tveganji," še dodaja direktor KI-ja.