"Želimo, da se postavi razumna meja za davčne blagajne pri 7.500 evrih prihodkov na leto," je dejal minister za kmetijstvo Dejan Židan ter izpostavil, da to ne pomeni, da se ne plačujejo davki, temveč da se plačujejo pavšalni davki do te meje.

Več organizacij je tudi predstavilo skupno pobudo za spremembo zakona o davčnem potrjevanju računov. Z novelo želijo izvzeti društva z manj kot 10.000 evri letnega prihodka ter planinske koče, kjer je slab mobilni signal ali ga sploh ni.

Različne prakse po Evropi
Ob zahtevi so navedli tudi nekaj primerov, med katerimi je Švedska, kjer uporaba davčnih blagajn ni potrebna pri zavezancih z letnim gotovinskim prometom pod 18.600 evrov in tudi ne pri večjih podjetjih, za katere je davčna uprava ugotovila, da imajo dovolj dober sistem notranjih kontrol.

Portugalska ne zahteva davčne potrditve računa, če je poslovni subjekt ustanovljen na Portugalskem in ima manj kot 100.000 evrov letnega prometa.

Na Hrvaškem k uporabi davčnih blagajn niso zavezane osebe, ki se jim davek na dohodek odmerja pavšalno. To so fizične osebe, ki samostojno opravljajo obrtniško dejavnost in imajo letne prihodke do 19.700 evrov ali ki samostojno opravljajo dejavnost poljedelstva in gozdarstva in imajo letne prihodke do 10.500 evrov, in ki hkrati niso zavezanci za DDV.

Na Madžarskem lahko zavezanci, kjer ni dostopa do medmrežja, vseeno uporabljajo elektronsko blagajno, a morajo v enem mesecu podatke poslati davčni upravi.