V skladu z zakonom o davčnih blagajnah, ki se uporablja od letošnjega 2. januarja, morajo ponudniki blaga in storitev ob vsakem plačilu z gotovino izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in prek spleta omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa pri Finančni upravi RS.

V prizadevanjih, da vlado prepričajo o spremembi zakona, se je združilo že več organizacij, društev in zvez. Kot pravi sekretar Zveze kulturnih društev Slovenije Tomaž Simetinger, so koalicijskim strankam poslali predlog, da se društva z manj kot 10.000 evri prihodka, v primeru statusa delovanja društva v javnem interesu pa z manj kot 20.000 evrov prihodka, izvzame iz okvira zavezancev uporabe davčnih blagajn.

Kot je povedal, se zneski, ki jih društva zberejo z vstopninami, gibljejo od nekaj sto evrov naprej. Vendar je po njegovih besedah razpon zelo velik. Večina društev ima res opravka z nekaj sto evri, vendar pa so tu še društva, ki delujejo kot kulturni posredniki in organizirajo tudi večje dogodke, kjer pa se vendarle obračajo tudi večje vsote denarja in bi zato potrebovala davčno blagajno.

Večini ljubiteljskih društev, ki delujejo na področju kulture, pa davčne blagajne predstavljajo nesorazmerno visok strošek. Za svoje prireditve namreč zaračunavajo nizke vstopnine ali pa jih sploh ne.

Člani denar velikokrat prispevajo iz lastnih žepov
Kot opozarja Tone Žuraj, predsednik Kulturno-umetniškega društva Rače, ki deluje od leta 1949, ima društvo 74 članov ter združuje devet skupin in dejavnosti – pet pevskih skupin, krožek ročnega vezenja ter gledališki in koncertni abonma, program zadnjega je sofinanciran prek razpisa ministrstva za kulturo – gre za "majhna, a izjemno pomembna društva", okoli 4.000 društev se po njegovi oceni posveča ohranjanju kulturne dediščine.

Njihovo društvo vstopnino pobira le pri abonmajih, občina pa jim pomaga tako, da jim omogoči uporabo prostorov, občasno jih tudi finančno podpre. Žuraj opozarja, da so ljubiteljska kulturna društva v manjših krajih edini nosilec kulturne dejavnosti in da ljudje, ki v njih sodelujejo prostovoljno, velikokrat denar prispevajo kar iz lastnih žepov. "Davčne blagajne so za takšna društva žaljiva," meni Žuraj, ki pravi, da bodo, če se zakonodaja na tem področju ne bo spremenila, pripravili protest.

Igralci delajo za "klobaso oziroma malico po predstavi"
Kulturno društvo Svoboda Elektroelement v Izlakah združuje 20 aktivnih gledališčnikov in še nekaj podpornih članov. Kot je povedala vodja društva Nataša Lipovšek, premiero pripravijo vsako drugo leto, za študij potrebujejo približno 40 vaj, ko se sestajajo dvakrat tedensko, nato sledijo gostovanja. Edini, ki za svoje delo prejme avtorski honorar, je režiser – ta je že 15 let zunanji. Drugi delajo za "klobaso oziroma malico po predstavi", pravi Lipovškova.

Scenske rekvizite, če je treba, kupijo, v veliki meri si pomagajo z lastno iznajdljivostjo. Če je igra postavljena v sodobni čas, potem igralci za kostume pobrskajo kar po domačih omarah. Deloma svoje delovanje – materialne stroške – financirajo s sredstvi, ki jih prek razpisa pridobijo od občine, nekaj se nabere še od članarin in donacij.

Vstopnine so zaračunavali do letos, za naprej še niso prepričani. Kadar bodo igrali v okviru izmenjave z drugimi društvi, se bodo skušali dogovoriti za plačilo na transakcijski račun, kadar bodo igrali doma, bodo verjetno pobirali prostovoljne prispevke.

Vloga kulturnih društev pomembna na več ravneh
Društva, ki delujejo na prostovoljni ravni, imajo pomembno vlogo pri razširjanju kulture, poleg tega člane sodelovanje v njih bogati. Ljudje pa se v kulturna društva ne vključujejo zgolj zaradi petja in igranja, ampak tudi zaradi druženja. Predvsem za mlade je to zelo kakovosten način preživljanja prostega časa, pravi predsednica mešanega pevskega zbora Cantemus iz Kamnika Silvana Nuhijeva. Zbor deluje od leta 1978, v njem poje okoli 30 pevcev, ki enkrat tedensko vadijo v Glasbeni šoli Kamnik, enkrat na mesec ali dva se srečajo tudi v soboto. Število koncertov se iz sezone v sezono razlikuje, letošnjo sezono so se že udeležili regijskega tekmovanja, kjer so si pripeli zlato plaketo, poleg tega načrtujejo tekmovanje v tujini.

Zbor sicer s sredstvi, ki jih pridobijo prek občinskega razpisa, pokrije umetniško vodenje in najem dvoran, so pa ta sredstva po besedah Nuhijeve zelo omejena. Njihovi koncerti so večinoma brezplačni, nastopajo tudi po cerkvah. Če pa nastopijo v kulturnem domu, sami poravnajo najemnino, vstopnice prodaja kulturni dom. Davčne blagajne, kot pravi, pravzaprav ne potrebujejo.

Na voljo tudi aplikacija mini blagajne
Stojan Glavač iz Fursa je pojasnil, da so stroški uvedbe davčne blagajne odvisni od posameznega zavezanca in njegove opreme, ki jo je moral prilagoditi sistemu davčnih blagajn. Izpostavil je brezplačno aplikacijo mini blagajna Furs, ki je namenjena tako izdajanju gotovinskih računov kot potrjevanju računov iz vezane knjige računov in je dostopna prek spleta.

Prek nje je mogoče potrjevati neomejeno število računov, je pa seveda od vsakega posameznega ponudnika blaga ali storitev odvisno, ali mu bo pri poslovanju koristnejša miniblagajna ali davčna blagajna, ki si jo bo kupil na trgu, dodaja Glavač.

Vendar je, kot poudarja Simetinger, glavna težava v tem, da večina društev nima niti ustrezne tehnične opreme.