Kot je za TV Slovenija poročala Brigita Jeretina, kmetijsko in okoljsko ministrstvo odgovornost za reševanje težav kmetov, ki v okolici vodnih zajetij zemljišč ne smejo gnojiti, niti uporabljati zaščitnih sredstev, prelagata eden na drugega. Kmetom s Ptujskega polja je medtem prekipelo in grozijo, da bodo začeli po 15. februarju njive in travnike kljub prepovedi škropiti z gnojnico. Nadomestna zemljišča ali odškodnine zaradi zmanjšanega pridelka namreč čakajo že več kot dve leti.

Minister za okolje Roko Žarnić za december sicer napoveduje uredbo, ki bo upravljavcem vodnih zajetij naložila plačilo odškodnine. Ti bi radi nadomestilo dobili s podražitvijo vode, a cene komunalnih storitev so do marca zamrznjene. Vse drugo pa mora po Žarnićevih besedah urediti kmetijsko ministrstvo.

Bodo določena škropiva vseeno dovoljena?
"Tisto, kar moram jaz kot kmetijski minister narediti, sem sposoben narediti v tednu ali dveh," odgovarja minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki se sicer zavzema za to, da bi na vodovarstvenih področjih dovolili uporabo določenih fitofarmacevtskih sredstev. Tudi za kmete je to sprejemljivo.

A pri tem ostaja odprto, kdo in kako bo določal, s čim lahko kmetje škropijo. Poleg tega Židan ni navdušen niti nad zamenjavo zemljišč, saj bi to pomenilo, da bi se vodovarstvena zemljišča zaraščala. Zato je februarska zaostritev protestov še zmeraj mogoča.