Potem ko so prejšnji teden vodilne agencije Moody's, Fitch in S & P znižale bonitetno oceno Slovenije ter nekaterih bank in podjetij v njeni večinski lasti, so v javnost pricurljale tudi informacije, da država za ugotavljanje svoje posojilne sposobnosti omenjenim bonitetnim agencijam plačuje.

Koliko in kako dolgo Slovenija plačuje bonitetne agencije, smo vprašali ministrstvo za finance, toda odgovorov nismo dobili. "Višina plačila je opredeljena kot poslovna skrivnost, zato je ne moremo razkriti," so pojasnili v službi za odnose z javnostjo. Potrdili so, da ima Slovenija podpisano pogodbo z agencijami S & P, Moody's in Fitch, ker so "zahteve investitorjev, da imamo kreditno oceno teh treh agencij".

Tajnikar: Agencije norijo, tveganje pa je vsak dan manjše
Da država za izdelavo bonitetnih ocen plačuje iz proračunskega denarja, je bila novost celo za ekonomskega strokovnjaka, profesorja na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanjega ministra za gospodarstvo Maksa Tajnikarja. Do agencij je precej kritičen. Meni, da njihove ocene niso objektivne, še več, da so "precej amaterske". "Smo v boljših razmerah od Španije in Portugalske, bruto zunanji dolg – ki je najboljši kazalnik, v kakšni kondiciji je država – od leta 2000 ni naraščal. Ko pa je v letih 2003 in 2004 neto zadolževanje naraslo s 15 na 40 milijard evrov in bi agencije morale reagirati na zadolževanje, niso reagirale. Zdaj ko zadolževanja ni, agencije norijo, v resnici pa je tveganje z vsakim dnem manjše. Zato gre za veliko zavajanje javnosti," je bil oster Tajnikar v pogovoru za MMC.

Agencije spodbujajo monopolno obnašanje bank
Svoje trditve podkrepi tudi s tem, da so v Bruslju razmišljali o možnostih, da agencije v nekem trenutku tožijo. "Komu potem delate škodo," se je vprašal. Še bolj od tega pa se mu zdi problematično dejstvo, da bonitetne agencije spodbujajo paralelno obnašanje bank in finančnih inštitucij, kar ni nič drugega kot spodbujanje navadnega monopolnega obnašanja. "A ni to razlog za tožbo," se je vprašal Tajnikar, ki pogreša, da bi se z izjavo oglasila predsednika države ali vlade in dejala, da ekonomske številke ne kažejo tveganj, s katerim strašijo bonitetne agencije. "Mi potrebujemo za banke milijardo evrov, Španija pa stokrat več," primerja Tajnikar in ponovno opozarja, da zadolževanje gospodarstva ni zadolževanje države.

Plačila agencijam bi morala biti javna
Pri informacijskem pooblaščencu opozarjajo, da bi morali biti podatki o vrednosti pogodb z bonitetnimi agencijami javno dostopni, saj 3. odstavek 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja pravi, da se dostop do informacij dovoli, ne glede na morebitne izjeme, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. "Praviloma smo na stališču, da če gre za porabo javnih sredstev – ti ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost," je za MMC dejala namestnica informacijske pooblaščenke Kristina Kotnik Šumah. Pojasnila je, da ta obveznost velja, če je sredstva izplačalo finančno ministrstvo, kar so nam pozneje po telefonu na ministrstvu potrdili. Molčanje o proračunskih sredstvih, ki so bila nakazana agencijam Moody, Fitch in S & P, pa so opravičili s pojasnilom, da gre za gospodarske družbe, ki ne želijo razkriti podatkov. Zato smo se na odgovore finančnega ministrstva pritožili in ponovno zahtevali podatke.

Kako poteka postopek bonitetnega ocenjevanja?
"Agencije so popolnoma neodvisne glede svojih odločitev," so zatrdili na ministrstvu in takole opisali potek postopka: Vse ocene agencije temeljijo na javno dostopnih podatkih, agencije lahko pridejo na obisk v Slovenijo ali pa naredijo analizo brez obiska, odločijo se same.Če pridejo v Slovenijo, imajo običajno sestanke na določene teme. Običajno obiščejo ministrstvo za finance, Banko Slovenije, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Lahko prosijo tudi za obisk v kakšnem zasebnem podjetju ali banki (kar je odvisno od teme in agencije).

Pripombe ministrstva upoštevajo ali pa ne
Na podlagi pridobljenih podatkov in informacij pripravijo svojo neodvisno oceno o Sloveniji. Ministrstvo za finance pred objavo dobi njihovo oceno v pregled glede pravilnosti podatkov, ki jih navaja, kar je zahteva evropske zakonodaje. Ministrstvo za finance pošlje Banki Slovenije in UMAR-ju v pregled njihov del. Komentarji na njihove ocene se lahko dajo, vendar so agencije neodvisne glede odločitve, ali bodo upoštevale komentarje ministrstva. Agencije morajo svojo odločitev o spremembi ocene poslati izdajatelju vsaj 12 ur pred objavo, in normalno je, da se njihove odločitve objavljajo po zaprtju trgov, so še zapisali v službi za odnose z javnostmi ministrstva za finance.

Saša Banjanac Lubej