Potem ko so se voditelji skupine G20 dogovorili o spremembi razmerja med glasovalnimi pravicami razvitih in razvijajočih se držav v prid slednjih, potekajo pogovori o tem, po kakšni formuli in v kakšnem obsegu naj bi se ta prerazdelitev zgodila. Zdaj imajo v IMF-u razvite države okoli 57 odstotkov, druge pa 43 odstotkov glasov.

V sklepnem dokumentu pittsburškega srečanja piše, da mora institucionalna reforma odražati relativno težo države članice v svetovnem gospodarstvu, kar se je spremenilo zaradi trdne rasti in dinamike nastajajočih trgov in držav v razvoju.

IMFC podprl nove okvire za usklajevanje
O reformi obeh institucij je že razpravljal Mednarodni monetarni in finančni odbor (IMFC), svetovalno in usmerjevalno telo Sveta guvernerjev. IMFC je podprl pittsburške sklepe G20 o novem okviru za usklajevanje ekonomskih politik. Ti naj bi pripeljal do močne, vzdržne in uravnotežene gospodarske rasti in odpravili globalna neravnovesja, ki so po mnenju številnih strokovnjakov med razlogi za izbruh svetovne gospodarske in finančne krize. Države naj bi medsebojno ocenjevale in usklajevale svoje gospodarske politike ter jih prilagajale v skladu s ciljem zagotavljanja globalnih ravnovesij.

IMF potrebuje več sredstev
Generalni direktor IMF-a je pa je opozoril na še eno težavo finančne institucije. Če bo IMF želel igrati vodilno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti globalnega gospodarstva in zmanjševanju potrebe po pretiranem ustvarjanju deviznih rezerv, kar vodi v globalna neravnovesja, bo potreboval precejšnje povečanje sredstev, je dejal Dominique Strauss-Kahn.