Nižjo bruto plačo od povprečne pa je lani prejelo 65,7 odstotka, kažejo začasni podatki državnega statističnega urada. Bruto plača polovice zaposlenih je bila lani nižja od 1.257 evrov, neto plača polovice zaposlenih pa nižja od 861 evrov.

46,6 odstotka zaposlenih v javnem sektorju s 1.657 evri bruto
V zgornjih šest razredov porazdelitve so lani spadali zneski plač skoraj polovice zaposlenih oseb v javnem sektorju. Bruto plače 46,6 odstotka zaposlenih v javnem sektorju so bile namreč enake ali višje od 1.657 evrov, neto plače 46,9 odstotka zaposlenih v javnem sektorju pa so bile enake ali višje od 1.097 evrov.

V zasebnem sektorju pa se je v prvih osem razredov razporedila dobra polovica zaposlenih oseb. 49 odstotkov zaposlenih v zasebnem sektorju je imelo tako bruto plače enake ali višje od 1.107 evrov, 48,9 odstotka zaposlenih pa neto plače enake ali višje od 770 evrov.

Deleža zaposlenih z najvišjimi plačami, in sicer 3.341 evrov bruto ali več oz. 1944 evrov neto ali več, sta v javnem sektorju znašala 6,5 oz. 6,7 odstotka, v zasebnem sektorju pa 4,2 oz. 4,1 odstotka.

V najvišjem razredu je bilo glede na bruto plačo 53,7 odstotka, glede na neto plačo pa 52,5 odstotka zaposlenih oseb iz zasebnega sektorja, kar je 16 oz. 10,7 odstotka več kot zaposlenih oseb iz javnega sektorja.

Največ najbolje in najslabše plačanih v predelovalnih dejavnostih
Med petimi odstotki zaposlenih, ki so prejemali bruto plače, enake ali nižje od 708 evrov, jih je v predelovalnih dejavnostih delalo 27,6 odstotka. Sledile so jim osebe, zaposlene v gradbeništvu (21,3 odstotka).

Tudi med petimi odstotki zaposlenih oseb, ki so imele lani najvišje bruto plače, jih je največ delalo v predelovalnih dejavnostih (16,1 odstotka). Sledile so jim osebe, zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu (13,4 odstotka), v dejavnostih trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (11,7 odstotka), v dejavnosti javne uprave in obrambe ter v dejavnosti obvezne socialne varnosti (11,5 odstotka).