Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič je dejal, da s ponosom zrejo nazaj na odlično sodelovanje nevladnih organizacij s področja kmetijstva, podeželsko mladino, sindikatom kmetov, zadružno zvezo, zbornico kmetijskih in živilskih podjetij ter KGZS-ja. To sodelovanje in skupen nastop sta po Žvegličevi oceni prispevala k temu, da je vlada decembra zaznala kmetijstvo kot strateško pomembno in mu v novem programskem obdobju skupne kmetijske politike 2023–2027 namenila dodatnih 310 milijonov evrov za razvoj kmetijstva v drugem stebru.

Glavnina sredstev je namenjenih za naložbe, saj nizke odkupne cene kmetom ne omogočajo razvoja, posodabljanja in prilagoditve kmetij blaginji živali, vitalizaciji itd. Žveglič je ob tem za primerjavo navedel mlečni sektor, ki je glede na povprečne odkupne cene in količine v zadnjih 10 letih izgubil slabih 200 milijonov evrov, ki bi jih kmetije vložile v razvoj in posodabljanje, če bi ta sredstva imele.

Za kmeti je letos tudi ena najdražjih setev v kmetijstvu. Da so razmere slabe, kažejo tudi izračuni kmetijskega inštituta, faktorski dohodek bo letos slabši za četrtino in bo tudi drugi najslabši v zadnjih 15 letih. "To je izredno slab obet," je poudaril.

"Stroški na področju kmetijstva, tako repromaterial kot vhodni stroški, se dražijo, odkupne cene pa temu ne sledijo," je dejal Žveglič in opomnil, da kmetje ne postavljajo odkupnih cen, ampak jih postavlja trg. "Nimamo vzpostavljenih pravičnih razmerij v verigi. Vsak, ki je močnejši, stiska šibkejšega za vrat. Trgovec živilsko-predelovalno industrijo, ta pa kmeta, ali pa trgovec neposredno kmeta," je povedal.

Čarobne palice ni, zakonsko se stvari okoli odkupnih cen težko dorečejo. Vendar pa bi jih po njegovem lahko, če je to urejeno za minimalno plačo, regulirali na način, da se sproži neki alarm, ko odkupne cene padejo pod raven proizvodnih stroškov, ki jih izračunava kmetijski inštitut. Po tej poti gredo po njegovih pojasnilih Nemčija, Španija in Francija.

Žveglič sicer upa, da jim bo s fronto nevladnih organizacij uspelo v prihodnjem letu urediti razmerja v verigi in jih bolj pravično porazdeliti tako, da se bo tudi slovensko kmetijstvo lahko razvijalo.