Predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij so v zadnjem obdobju večkrat poudarili, da je v okviru predloga strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027 nujno treba nameniti več sredstev za ukrepe programa razvoja podeželja, zato prejšnji teden svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) tudi ni podprl strateškega načrta SKP-ja, ki ga pripravljajo na kmetijskem ministrstvu.

Sorodna novica Vlada za strateški načrt kmetijske politike zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov

Priprava strateškega načrta

Tokrat je o položaju kmetijstva in o nujnosti dodatnih sredstev za ohranitev in razvoj slovenskega podeželja predsednik KGZS-ja Roman Žveglič skupaj s predstavniki drugih kmetijskih nevladnih organizacij in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju znova govoril s predsednikom vlade Janezom Janšo in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožetom Podgorškom.

"Današnji sestanek je bil težko pričakovan in v finančnem delu pomemben konec procesa priprave strateškega načrta. Lahko zatrdim, da sem izjemno vesel, da smo razumeli, da je kmetijstvo ena od izjemno pomembnih strateških panog tudi v Sloveniji in da za ta namen tudi glede na aktualne kazalnike gospodarske rasti v Sloveniji namenjamo temu sektorju dodatna finančna sredstva kar v obsegu 310 milijonov evrov za novo programsko obdobje," je po sestanku za Slovensko tiskovno agencijo dejal minister Podgoršek.

Z dodatnimi sredstvi se bodo po njegovih besedah posvetili ključnim potrebam znotraj kmetijskega sektorja, ki obravnavajo proces prestrukturiranja v smislu dobrobiti živali, prilagajanje na podnebne spremembe, modernizacijo kmetijskega in živilskopredelovalnega sektorja in druge. Minister meni, da bodo z dodatnimi sredstvi lahko bistveno bolje finančno uravnotežili načrtovane strateške vsebine.

Vlada skupno dodala 310 milijonov evrov

Z zagotovljenimi dodatnimi sredstvi za kmetijstvo so zadovoljni tudi v KGZS-ju. "Predsednik vlade je zahtevam predstavnikov kmetov prisluhnil in zagotovil, da bo vlada iz državnega proračuna zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov. Tako bo prvič po vstopu v EU od vlade dodatno zagotovljenega več denarja za kmetijstvo, kot to zahtevajo evropski predpisi," so po sestanku, ki so ga tako ocenili za uspešnega, sporočili z zbornice.

Po navedbah KGZS-ja bo z dodatnimi sredstvi država zagotovila več naložb za ohranitev in razvoj družinskih kmetij, zagotovila bo pridelavo in prirejo varne ter kakovostne slovenske hrane, omogočila prilagoditev slovenskega kmetijstva na vedno zahtevnejše razmere na trgu ter ohranila podeželje in njegovo poseljenost.

Prav tako bodo ta sredstva omogočala ohranjanje kulturne krajine za namen razvoja turizma in zagotavljanje pogojev, ki bodo mlade obdržali na kmetijah, ter prilagajanja podnebnim spremembam, ki jih kmetijstvo najbolj občuti, so navedli pri KGZS-ju.

"Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 je zadnja priložnost, da se ohrani slovensko kmetijstvo in se s tem zagotovi ustrezna prehranska varnost," je še dejal Žveglič in poudaril, da se bo z dodatnimi sredstvi zdaj lahko povečala možnost, da se finančno in investicijsko podhranjeno kmetijstvo uspe obdržati.

O načrtu se bo treba še pogajati z Evropsko komisijo

Na kmetijskem ministrstvu poteka zadnji mesec priprave strateškega načrta SKP 2023–2027, ki ga mora Slovenija Evropski komisiji predložiti do konca letošnjega leta, nato sledijo pogajanja s komisijo, za uporabo pa naj bi načrt začel veljati z letom 2023. Kot je povedal minister Podgoršek, bodo strateški načrt SKP-ja v seznanitev vladi poslali predvidoma v ponedeljek.

Iz dolgoročnega proračuna EU-ja ima Slovenija za omenjeno petletno obdobje na voljo 1,2 milijarde evrov, k temu znesku pa bo Slovenija skupaj z zdaj dogovorjenim zneskom dodala dobrih 540 milijonov evrov iz nacionalnega proračuna. Slovenija bi sicer morala zagotoviti dodatnih najmanj 230 milijonov evrov, zdaj jih bo torej več.