V civilni iniciativi za oživitev nacionalnih letalskih zmogljivosti V2 skupaj s petimi slovenskimi investitorji načrtujejo, da bi čez pol leta z ljubljanskega letališča znova letel slovenski letalski prevoznik.

Povezljivost Slovenije se je poslabšala, z Brnika se leti le še na 10 destinacij, kar je skoraj pol manj kot lani. Takoj po stečaju Adrie Airways se je promet zmanjšal za dobro petino. Tuji letalski prevozniki očitno Adrijinih poletov ne morejo nadomestiti.

"Iz Brnika v Bruselj devet ur, prek Frankfurta, Pariza, kjer koli, to je dejansko nevzdržno," je povedal Darko Jarc, vodja civilne iniciative V2.

Tako slovenski poslovnež za enodnevni obisk Bruslja potrebuje tri dni. Zaradi slabe povezljivosti je tudi manj mednarodnih kongresov in manj turistov. "To je gospodarska škoda, čas zgubljajo in tako naprej," je dodal Jarc.

Države brez prevoznikov v krizi

V času koronakrize je imela po mnenju analitika Alena Šćurića Slovenija največ težav v regiji, ker je bila v celoti odvisna od tujih prevoznikov, ki gledajo predvsem na lastni dobiček. V državah, ki imajo lastne nacionalne prevoznike, so za prevoz zaščitne opreme lahko aktivirali lastne družbe.

"Nacionalni prevozniki Črne gore, Hrvaške, Srbije in tudi Bosne so svoje letala med krizo dali na razpolago državi," je poudaril hrvaški letalski analitik Šćurić. Slovenija pa je po zračnem prometu, dodaja Šćurić, padla na zadnje mesto v regiji. "Celo BiH, ki je bil zadnji v regiji, je Slovenijo prehitel po številu potnikov. Ljubljana je postala miniaturno vaško letališče," je sklenil Šćurić.

Koliko bo ustanovitev novega letalskega prevoznika stala, v civilni iniciativi ne želijo izdati, v pogajanjih z državo ne sodelujejo, računajo pa na evropska sredstva.