Nemško gospodarstvo predstavlja lokomotivo evropskega okrevanja, zlasti izvozna podjetja (na primer avtomobilski sektor) pa povečujejo proizvodnjo. Delniški indeks DAX30, ki vključuje 30 vodilnih nemških podjetij, je od začetka septembra porasel za 15 odstotkov. Foto: Reuters
Nemško gospodarstvo predstavlja lokomotivo evropskega okrevanja, zlasti izvozna podjetja (na primer avtomobilski sektor) pa povečujejo proizvodnjo. Delniški indeks DAX30, ki vključuje 30 vodilnih nemških podjetij, je od začetka septembra porasel za 15 odstotkov. Foto: Reuters

V torek je trg dolžniških vrednostnih papirjev doživel pretres, potem ko je ameriška vlada napovedala, da bo za dve leti podaljšala davčne olajšave, ki bi se sicer iztekle konec leta. Cene obveznic so strmo padle, donosi pa posledično narasli - v primeru ameriške desetletne obveznice danes že na 3,25 odstotka. Prvič po letošnji pomladi je donos nemške desetletne državne obveznice presegel tri odstotke. Vzrok lahko iščemo tudi v optimizmu delniških trgov. Nekateri nemški analitiki napovedujejo, da bo frankfurtski indeks DAX30 v enem letu dosegel 7.500 točk. Če se bo to res zgodilo, je smiselno prodati malo donosne obveznice in denar preseliti na delniške trge.

DAX30 po dveh letih nad 7.000 točkami
Za zdaj višji donosi obveznic pretirano ne vznemirjajo lastnikov delnic, nihče pa si ne želi njihovega nadaljnjega naraščanja. Prav politika rekordno nizkih obresti, ki jo vodijo največje svetovne centralne banke (po njih pa se ravnajo tudi obvezniški trgi), je namreč v povezavi s preostalimi netradicionalnimi likvidnostnimi ukrepi prinesla okrevanje svetovnega gospodarstva, mnogi pa menijo, da je še prezgodaj za zaostrovanje denarne politike. Vsa presežna likvidnost se še kako odraža na gibanju delniških indeksov. DAX30 je na primer od začetka septembra do včeraj, ko je prvič po več kot dveh letih prebil mejo 7.000 točk, porasel kar za 15 odstotkov. Sredino dopoldne je spet prineslo padec DAX-a pod 7.000.

Ameriška vlada se je umaknila iz Citigroupa
Tudi na Wall Streetu so v torek za hip dosegli dveletni vrh, merjeno s širšim indeksom S&P 500, konec pa je bil slabši zaradi razprodaje na obvezniških trgih. Indeks Dow Jones (11.359 točk) je izgubil 0,03 odstotka. Delnice banke Citigroup so se ob visokem prometu podražile za 3,8 odstotka, potem ko je ameriška vlada prodala preostali delež v banki. Cena lahke nafte je v torek dopoldne porasla nad 90 dolarjev (rekord po oktobru 2008), toda sledil je obrat in danes je potrebno za 159-litrski sod plačati še 88 dolarjev. Trgovci so postali nekoliko negotovi glede prihodnosti ameriškega gospodarstva, potem ko naj bi bile davčne olajšave v veljavi še dve leti.

Delnice v prvi kotaciji

TELEKOM

+1,16 %

87,00 EUR

MERCATOR

+0,40 %

149,60
NOVA KBM

-0,00 %

10,00
KRKA

-0,00 %

62,90

LUKA

-0,00 %

17,30

GORENJE

-0,38 %

13,25

INTEREUROPA

-1,28 %

3,29

PETROL

-1,83

241,00

SBI TOP četrtič zapored navzdol
Zdelo se je, da bo Ljubljanska borza prvič ta teden trgovanje končala v zelenih številkah, vendar je bil konec dneva slabši in indeks SBI TOP je izgubil še četrtino odstotka. Pri 815 točkah je le še slaba dva odstotka oddaljen od večletnega dna. S prehodom na trgovalni sistem Xetra se tečaji nižajo, povečal pa se je promet. V sredo ga je bilo s Krkinimi delnicami za (letos rekordne) štiri milijone evrov. Posli so se sklepali pri okrog 63 evrih. Petrolove delnice so padle na 241 evrov. Dan slovenskega kapitala, ki je bil v torek v Ljubljani, je pritegnil lepo zanimanje, vendar vlagatelji na borzi še vedno nočejo pogumneje kupovati slovenske blue-čipe. Borze po svetu so od vrhunca finančne krize tudi dvakrat višje, pri nas pa smo ostali na praktično isti ravni.