Gospodarska dejavnost se je v zadnjem četrtletju lanskega leta močno upočasnila, kažejo podatki statističnega urada, kar pomeni, da je Slovenija znova padla v recesijo. To je posledica tako manjšega zunanjega povpraševanja kot tudi manjše potrošnje gospodinjstev in države. Novi finančni minister Janez Šušteršič je nad podatki presenečen, saj so bile napovedi Umarja drugačne.

Ves čas podpovprečna gospodarska dejavnost
Igor Masten z ljubljanske Ekonomske fakultete pravi, da ga nova recesija ni presenetila, saj jo je slutil že ob podatkih za tretji kvartal lanskega leta. "To stanje bo po moji oceni trajalo tekoči kvartal in nato še naslednjega, torej do sredine tega leta. Ni padcev, kot so bili v začetku krize, a dejstvo je, da imamo ves čas podpovprečno performanco gospodarske aktivnosti glede na naše ključne trgovske partnerice," je dejal za MMC.

Izboljšanje stanja je težko napovedati, saj je veliko odvisno tudi od dogajanja na mednarodnih finančnih trgih. "Govorim o poslabšanju javnofinančne situacije v Evropi, ko imamo pred sabo dogovor o odpisu dolgov Grčije. Če bo prišlo do zapletov, se lahko težave poglobijo. Tukaj ne gre samo za Slovenijo, ampak za poslabšanje ekonomske aktivnosti na celotnem področju EU-ja. Sloveniji pa gre še slabše, kot je povprečje. Napoved za evroobmočje kaže stagnacijo in negativni trend."

Šušteršičeve napovedi ukrepov so spodbudne
In prav to bi morala vlada upoštevati pri pripravi rebalansa proračuna, ki naj bi bil spisan v mesecu dni. Po Mastenovem mnenju je namreč cilj, da proračunski primanjkljaj ne bo večji od treh odstotkov, premalo ambiciozen.

So pa spodbudne vladne napovedi implementacije novega fiskalnega pakta, kar bo prineslo srednjeročno vzdržnost proračuna in nižanje izdatkov, saj na tem področju prej ni bilo nič narejenega, je poudaril. "To lahko s pravim pristopom do rekapitalizacije finančnega sektorja stabilizira pozicijo Slovenije na mednarodnih finančnih trgov. Potem lahko pričakujemo konec padanja bonitet."

Masten ostaja optimist
Seveda bi bilo treba gospodarstvo spodbuditi tudi z naložbami, a se mu zdi, da se to pri nas prehitro razume zgolj kot vlaganja države, "in potem pridemo do epizod negospodarne rabe javnih sredstev". Ker imamo s proračunom drugačne načrte, torej zmanjšati odhodke, bi bilo po njegovem mnenju nujno, da se naložbe začnejo financirati predvsem z udeležbo zasebnega kapitala.

Ker se spremembe očitno dogajajo, ostaja optimist. "Narava ljudi je taka, da si sprememb ne želimo, ko nam gre dobro, ampak jih kot pravo pot spoznamo šele, ko nam gre slabo. Zdaj smo si tri leta zatiskali oči, da nam še ne gre slabo. Če smo zdaj res končno pred tem, da bomo spoznali, v kakšni situaciji smo, in če bo to spodbudilo pripravljenost na večje spremembe, sem velik optimist," je dodal.