Zaradi visoke izgube, ki jo je Abanka ustvarila lani - zaradi povečanja obsega oslabitev in rezervacij je ta znašala 119 milijonov evrov -, so v Gorenjski banki po navedbah časopisa Dnevnik ocenili, da je kapitalska ustreznost Abanke močno padla in da je tik nad zakonskimi zahtevami.

V Gorenjski banki se bojijo, da se kapitalska ustreznost tudi z združitvijo bank ne bi bistveno izboljšala. Njeni presežki kapitala namreč ne bi zadostovali za to, da bi združena banka imela trdno kapitalsko osnovo za prihodnje delovanje.

V Gorenjski banki ocenjujejo, da bi morali še pred morebitno združitvijo opredeliti tudi vire za dokapitalizacijo in kdo bi lahko bili partnerji, ki bi bili pripravljeni pristopiti k dokapitalizaciji Abanke ali združene banke, še piše Dnevnik.

Nadzorniki Abanke so medtem prejšnji petek ocenili, da je najboljša možnost tržne in kapitalske krepitve banke v povezavi z Gorenjsko banko. Po ocenah nadzornega sveta bi združeni Abanka in Gorenjska banka predstavljali drugo največjo banko po tržnem deležu. Banka bi svojim strankam zagotavljala raznovrstne storitve.

Po podatkih Združenja bank Slovenije za leto 2010 ima Abanka na slovenskem bančnem trgu devetodstotni delež, Gorenjska banka pa 3,9-odstotnega. S skupaj 12,9 odstotka trga bo torej združena banka večja od NKBM-ja (9,6 odstotka). Največja slovenska banka je NLB s 27,5-odstotnim tržnim deležem.