V anonimni anketi, naslovljeni na 1.000 delniških družb v Sloveniji, je sodelovalo 143 družb, ki je odgovarjalo na vprašanja o družbi, delničarjih, upravi in na vprašanja, ki se tičejo članov nadzornih svetov. Anketa je po besedah glavnega direktorja Sociusa Leonarda F. Peklarja pokazala, na katerih področjih je že prišlo do premikov in katera bodo v prihodnosti še potrebna sprememb.

Slovensko gospodarstvo podobno nemškemu
Anketa je zajela 49,6 odstotka velikih, 36,4 odstotka srednjih in 14 odstotkov malih delniških družb, od tega jih je bilo 76,9 odstotka nejavnih, 18,9 odstotka družb na prostem trgu in 4,2 odstotka družb v borzni kotaciji Ljubljanske borze vrednostnih papirjev (vse družbe v kotaciji so bile velike, njihov delež v raziskavi pa zajema 8,5 odstotka). Kar 53,3 odstotka družb je del koncernske družbe ali skupine podjetij, kar je po Peklarjevih besedah zelo podobno nemškemu gospodarstvu, za katera je značilna medsebojno prepletena lastniška struktura.

Izboljšanje poslovanja družb lani 43,9-odstotno
Glede na preteklo poslovno leto se je poslovanje družb lani izboljšalo v povprečju za 43,9 odstotka, medtem ko je bilo manj uspešno poslovanje v kar 24,5 odstotka vseh družb, preostalih 31,6 odstotka družb pa je poslovalo enako uspešno. Povprečna družba je ustvarila okoli 10 milijard prihodkov, okoli 900 milijonov tolarjev bilančnega dobička ter 480 milijonov čistega dobička. Velike družbe so imele v povprečju slabih 19 milijard tolarjev prihodkov, srednje velike slabe 1,5 milijarde tolarjev, male 380 milijonov tolarjev, družbe v borzni kotaciji pa okoli 109 milijard tolarjev prihodkov.