Med interesenti za nakup Mercatorja je znova hrvaški Agrokor in več mednarodnih skladov zasebnega kapitala. Skupno naj bi šlo kar za deset interesentov, ki imajo možnost do konca februarja dati nezavezujočo ponudbo. Rok za kaj bolj zavezujočega pa bo verjetno postavljen do poletja.

Agrokor je bil konec 2011 pripravljen plačati 211 evrov za delnico Mercatorja. Pritiski politike in drugih lobijev, ki niso želeli izpustiti Mercatorja iz rok, so bili prehudi, zato je prodaja propadla, čeprav so bili tik pred podpisom pogodbe.

Po mnenju finančnega analitika Andraža Grahka se Agrokor lahko samo zahvali vsem tistim, ki so ustavili prodajo, da po takratni ceni niso naredili prevzema, saj bi bili morda zdaj v težavah. Mercator ima zdaj 100-milijonsko izgubo, krči se tudi denarni tok. Poslabšal se je tudi dostop do virov financiranja pri bankah, kar posledično pomeni, da se dviguje strošek financiranja Mercatorja.

Vrednost delnice Mercatorja se zdaj giblje od 120 do 130 evrov, blizu te cene bi zdaj lahko bile tudi ponudbe vlagateljev. Grahek tudi meni, da bi ponudba Agrokorja lahko dosegla to ceno.

Vodja Agrokorja Ivica Todorič pa bi moral še bolj staviti na finančne partnerje, ki bi dejansko zagotovili močno injekcijo dolgoročnega, vendar ne dolžniškega kapitala, kar pomeni, da bi tudi Todorič moral popuščati in deliti kontrolo nad prevzetim koncernom.

V Agrokorju ne dajejo izjav, prav tako tudi ne prodajalci Mercatorja. Od zadnjega miniranega poskusa prodaje se je spremenila tudi Mercatorjeva uprava. Toni Balažič naj ne bi tako tiščal na zavore kot njegov predhodnik Žiga Debeljak, kar pa ne pomeni, da bodo utihnili nasprotniki tujega lastnika.