S soboto 16. novembra bo po enoletnem prehodnem obdobju v veljavi pravica do odklopa, delodajalci pa morajo do tedaj sprejeti ustrezne ukrepe, so spomnili na ministrstvu za delo.

Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičene odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe, so pojasnili.

Kot so spomnili, je Slovenija ena izmed prvih držav, ki je lani novembra z novelo zakona o delovnih razmerjih uzakonila to pravico, za to pa se je odločila, ker je "biti vedno dosegljiv" postala realnost mnogih delovnih mest. Pričakovanje po nenehni dostopnosti po njihovih navedbah ustvarja pritisk na zaposlene ter tveganje za njihovo varnost in zdravje.

Mesec: Ponoven dogovor o času zase

Sorodna novica Ukrepe za zagotovitev pravice delavcev do odklopa morajo delodajalci sprejeti do sredine novembra

"Pravica do počitka je temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko, kot je dolg osemurni delovnik. Včasih je veljalo, da je osem ur namenjenih delu, osem ur spanju, osem ur pa prostemu času. V 21. stoletju smo si teh zadnjih osem ur začeli krasti. Ves smisel in namen pravice do odklopa je, da se družbeno spet dogovorimo, da imamo po določeni uri popoldne ali zvečer čas zase, za družino in prijatelje, ne pa da smo nenehno v službi," je poudaril minister za delo Luka Mesec.

Pravica do odklopa sicer izhaja iz že uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičene odsotnosti z dela. Efektivni delovni čas je na podlagi zakona vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V času izrabe pravice do počitka oziroma upravičene odsotnosti delavec ni na razpolago delodajalcu in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zato s pravico do odklopa ni vzpostavljen nov pravni položaj glede izrabe delovnega časa.

Kaj dejansko pomeni "pravica do odklopa"

Glede pogostega vprašanja, ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in elektronsko pošto delodajalca, so na ministrstvu tako podčrtali, "da delavci v smislu biti na razpolago delodajalcu že do zdaj v smislu delovnih obveznosti niso bili zavezani tega početi zunaj delovnega časa". "Ker pa je to pravilo in s tem pravica do počitka v praksi pogosto kršeno, s pravico do odklopa zavezujemo delodajalce, da morajo za ta namen sprejeti posebne ukrepe," so dodali.

Ministrstvo za javno upravo je ukrepe opredelilo v aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki naj bi ga socialni partnerji podpisali v petek. Med ukrepi so zagotavljanje ozaveščanja in izobraževanja javnih uslužbencev o pomenu pravice do odklopa ter usposabljanje vodij; usposabljanje za pravilno uporabo digitalnih orodij; ukrepi tehnične narave, kot denimo vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti; vzpostavitve opomnikov oz. obvestilnih pasic z opozorilom, da se izvaja pošiljanje e-pošte zunaj delovnega časa, in podobno.

Tudi zasebni sektor je po navedbah delodajalskih združenj na pravico do odklopa pripravljen, ukrepi pa so podobni kot v javnem sektorju.

Medtem na sindikalni strani opozarjajo, da skušajo nekateri delodajalci pravico namesto v kolektivni pogodbi urediti s pravilnikom, največjo težavo pa vidijo v številnih izjemah.

Pomisleki obrtne zbornice

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je že dolgo kritična do uvedbe te pravice. "Prepričani smo, da je treba delavcu omogočiti čas za počitek, a uzakonjena pravica do odklopa bo v mnogih primerih povzročila nemalo nevšečnosti," so zapisali v sporočilu za javnost.

"Delodajalci so zaskrbljeni, da se bodo posledice odrazile v slabi delovni klimi in poslabšanju odnosov med zaposlenimi," so dodali.

Podobno kot evidentiranje delovnega časa ter pravilnik o premeščanju bremen tudi pravica do odklopa po njihovem predstavlja novo birokratsko oviro za številna podjetja.

"Dejstvo je, da smo na vrhu med državami Evropske unije, kjer je stopnja hude materialne in socialne izključenosti najnižja, na lestvici konkurenčnosti pa smo padli za 11 mest. Tudi zaradi zakonodaje, ki jo zadnje čase sprejemajo in prinaša podjetjem tako birokratske kot finančne obremenitve," je dejal predsednik OZS-ja Blaž Cvar.

Ob tem so izpostavili primer, ko delavec zboli in to svojemu delodajalcu sporoči zvečer. Ker drugega delavca, ki bi delavca na bolniškem staležu lahko nadomeščal, ne sme kontaktirati v času pravice do odklopa oz. se delavec na klic ni dolžan javiti, bo moten delovni proces, so opozorili.