Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je na novinarski konferenci predstavil pravico do odklopa. To pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.
Poudaril je, da je pravica do počitka temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko kot osemurni delovnik. Če je v 20. stoletju veljalo, da človek osem ur na dan dela, osem ur spi, osem ur pa mu mora ostati za počitek, rekreacijo, družino, hobije in druge interese, v 21. stoletju ni več tako, je dejal.
Teh osem ur, ko naj bi počivali, smo namreč z napredkom na področju telekomunikacijskih tehnologij po njegovih besedah začeli spreminjati v podaljšek delovnega časa, tako da smo ves čas v stiku s sodelavci, na voljo strankam, delodajalcu.
Kaj to pomeni v praksi?
Kot je povedal Mesec, se na ministrstvu zavedajo, da niso vsa podjetja enaka in da poklic ni enak poklicu. "Zato nismo uporabljali enakih smernic za vse, ampak smo predpisali, da imajo podjetja eno leto časa, da zagotovijo pravico do odklopa."
Kot primer dobre prakse je navedel nekatera svetovna podjetja, ki so to že sama zagotovila tako, da vse službene e-pošte, prejete zunaj delovnega časa, zadrži strežnik. "Ko je zaposleni znova prisoten, jih prejme in takrat prebere," je pojasnil.
Sicer se, v že obstoječi zakonodaji, zaposlenim ni treba javljati zunaj delovnega časa. "Kar zdaj zagotavljamo, je to, da bodo morali delodajalci tudi aktivno urediti. Na žalost smo prišli do tega, da večina zaposlenih te pravice več nima," je poudaril Mesec.
Učinkoviti delovni čas je na podlagi zakona vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. "V času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti delavec ni na razpolago delodajalcu in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zato s pravico do odklopa ni vzpostavljen nov pravni položaj glede izrabe delovnega časa," so še zapisali na ministrstvu.
Inšpektorat za delo bo v prvih mesecih deloval predvsem napotilno
"V javnem sektorju imamo že pripravljen predlog za negospodarske dejavnosti, kjer bomo to uredili in tudi predstavili." Kot je dejal, bi s tem radi postali primer dobre prakse tudi za preostala podjetja.
Inšpektorat za delo bo po njegovih besedah v prvih mesecih deloval predvsem napotilno. "V podjetjih bo pregledoval, ali so zagotovili pravico do odklopa, in delodajalcem predlagal, kako lahko to storijo. V skladu s smernicami lahko sprejmejo popolnoma enostavne ukrepe," je še pojasnil.
"Ljudem bi radi vrnili prosti čas"
S tem bi radi na ministrstvu za delo ljudem vrnili prosti čas. V raziskavah, ki so jih namenili tej tematiki, so se zaradi podaljšanega službenega časa pokazale številne tako psihične kot fizične bolezni. V povečanju sta zlasti anksioznost in depresija.
Po besedah Meseca se pravica do odklopa sicer že uvaja po vsem svetu, a je Slovenija med prvimi.
Novela zakona o delovnih razmerjih določa, da se ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če ti niso določeni tako, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni. Delodajalec, pri katerem ni sindikata, mora predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, to mnenje mora nato tudi obravnavati in se do njega opredeliti.
Opozarjajo, da ureditev pravice do odklopa ne posega v pravico delodajalca, da organizira delovni proces v skladu z določili delovnega časa, odmora in počitkov ter odsotnostmi, kot jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt.
Iz smernic izhaja, da so lahko ukrepi različnih vrst
Da bi bilo ustrezno pripravljenih čim več delodajalcev, je ministrstvo za delo danes na spletni strani objavilo smernice, iz katerih izhaja, da so ukrepi lahko različnih vrst.
Med tistimi, ki so tehnične narave, so izklop strežnika elektronske pošte; preprečitev pošiljanja in prejemanja sporočil; dodajanje vsebine k sporočilu, ki vsebuje pouk glede pravice do odklopa, na primer, da se delavec ni dolžan odzvati na prejeto sporočilo v času odklopa in da zaradi tega ne more utrpeti sankcij; izbris e-sporočila, poslanega zunaj določenega časovnega okvira s povratnim sporočilom pošiljatelju, da je bilo sporočilo izbrisano in tako dalje.
Zaposleni lahko z vidika tehnike ukrepa tudi sam, in sicer tako, da vklopi nastavitev samodejnih odgovorov na e-pošto.
Mogoči pa so tudi drugačni ukrepi, ministrstvo med njimi poudarja usposabljanje vodij in posredovanje navodil vodjem, naj zunaj delovnega časa ne vzpostavljajo stikov glede delovnih nalog z zaposlenimi, naj dajejo zgled odklopa od komunikacij, povezanih z delom.
V poštev pride tudi dajanje navodil zaposlenim o upoštevanju ukrepov, "pri čemer je smiselno, da se delodajalec sklicuje na obveznost delavca, kot je določena v 34. členu zakona o delovnih razmerjih – upoštevanje delodajalčevih navodil –, vključno s pojasnilom, da uresničevanje pravice do odklopa za delavca ne sme imeti negativnih posledic".
Ministrstvo v smernicah omenja še izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih o pomenu pravice do odklopa z vidika varnosti in zdravja pri delu, varovanja delavca pred psihosocialnimi tveganji in podobno ter izrecno prepoved opravljanja dela v času počitka, razen v izjemnih primerih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje