V praksi nov člen zakona o delovnih razmerjih ne prinaša nobene novosti razen te, da je pravica do odklopa dejansko dobila ime, meni pravnica Nina Scortegagna Kavčnik. "Smisel je verjetno v tem, da je ta pravica nekje natančno zapisana. Saj veste, vsi smo nagnjeni k temu, da hitro vprašamo, kje pa to piše. Takšen zapis v zakonu gotovo ne škoduje, poleg tega pa bomo o tem veliko govorili in morda bo kakšen delodajalec bolj ozavestil to delavčevo pravico," je dejala za Radio Slovenija.

V okviru pravil o delovnem času sicer že desetletja obstajata na primer pripravljenost na delo ali dežurstvo, ki delodajalcu omogočata, da delavca zakonito pozove na delo zunaj njegovega rednega delovnega časa, pri čemer delavcu za pripravljenost oz. dežurstvo pripada dodatek. "Problem je, ker veliko delodajalcev tega ne uredi na tak zakoniti način," opozarja pravnica.

Sorodna novica Ministrstvo za delo: Dopust je namenjen počitku in odklopu

Ukrepe, ki bodo omogočili pravico do odklopa, morajo delodajalci sprejeti do 16. novembra. "Pričakujemo, da bodo delodajalci spoštovali slovensko zakonodajo, in sicer zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da morajo delodajalci ukrepe, ki zagotovijo pravico do odklopa, določiti v sodelovanju z zaposlenimi v podjetju, in sicer na način, ki odgovarja razmeram v podjetju," je ob tem dejal državni sekretar z ministrstva za delo Dan Juvan.

Najpogostejše vprašanje delodajalcev je, ali morajo biti ti ukrepi povezani s tehničnimi rešitvami, denimo da elektronska pošta zunaj delovnega časa delavcu ne bo dostavljena. "Odgovor je ne, ne rabijo biti, zakonodaja tega od nas ne zahteva. Ampak seveda so pa tehnični ukrepi tisti, ki so najzanesljivejši," je ob tem pojasnila Nina Scortegagna Kavčnik.

Kljub pravici do odklopa bo sicer delodajalec v izjemnih primerih z delavcem zunaj delovnega časa lahko kontaktiral.