Medvedjev je namreč predlagal, da bi se s predstavniki vseh držav, ki jim Rusija dobavlja plin, sestali v soboto v Moskvi, iz kabineta ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka pa so sporočili, da bi moral tak sestanek potekati v Bruslju ali Pragi, ki trenutno predseduje EU-ju. Prav češko predsedstvo EU-ju predlog za srečanje še proučuje in še ne ve, kdaj se bo do njega opredelilo, predstavnik predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa pa je dejal, da se je Barroso z Medvedjevom o njegovi pobudi za srečanje pogovarjal po telefonu, da pa je znano še premalo podrobnosti.
Kijev in Moskva tako nadaljujeta že prej začeto verbalno obtoževanje. Ruski energetski velikan Gazprom je namreč danes ZDA obtožil, da delujejo v ozadju plinskega spora med Kijevom in Moskvo. "Včeraj smo mislili, da so vrata ruskemu plinu odprta, vendar jih je Ukrajina znova zaprla. Kaže, da /.../ plešejo na glasbo, ki jo dirigirajo ne v Kijevu, ampak zunaj države," je dejal namestnik direktorja Gazproma Aleksander Medvedjev, ki je ZDA obtožil, da vlečejo niti v ozdaju plinskega spora.
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Sean McCormak je odločno zanikal obtožbe in dejal, da so popolnoma brez podlage. Medvedjev je pozneje pojasnil, da je imel v mislih dogovor o strateškem partnerstvu med Ukrajino in ZDA, ki določa sodelovanje na področju obrambe, energije in trgovine.
Drugemu človeku Gazproma se zdi "zelo čudno", da dogovor predvideva sodelovanje pri plinu, saj Ukrajina sploh ne proizvaja plina. "Ukrajina se je diskreditirala. Obnaša se kot norec z britvijo v roki," je bil neposreden Medvedjev.
"Plinski spor kot nacistično obleganje"
Rusija je v torek prvič po tednu po plinovodih čez Ukrajino posalala plin, namenjen evropskim porabnikom, vendar je Evropska unija sporočila, da so države v Srednji in Južni Evropi, ki zaradi pomanjkanja najbolj trpijo, dobile malo oziroma nič plina.
Rusija je za vnovičen zaplet obtožila Ukrajino, ki naj bi ustavila pošiljke Evropi, Ukrajina pa trdi, da v plinovodih ni dovolj pritiska.
Oblasti v Kijevu so sporočile, da je Gazprom namenoma poslal plin po drugi poti kot običajno, kar pomeni, da je ustavljena oskrba na vzhodu Ukrajine. Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je dejanja Rusije celo primerjal z nacističnim obleganjem Leningrada med drugo svetovno vojno.
Zaradi kritičnih razmer pri oskrbi s plinom sta premierja dveh izmed najbolj prizadetih držav, Bolgarije in Slovaške, odpotovala v Moskvo in Kijev. V Moskvi ju je skupaj z moldavskim premierjem sprejel premier Vlaidmir Putin.
"Najslabše pri vsem je, da se milijoni Evropejcev počutijo kot talci in da na tisoče ljudi resnično trpi," je dejal bolgarski premier Sergej Stanišev. Njegov moldavski kolega Zinaidu Greceanii je povedal, da je zaradi krize
poraba plina v državi padla na tretjino običajne, ponekod pa plina sploh ni. Slovaški premier Robert Fico pa je bil previden in je poudaril, da gre za dvostranski spor in da
ne želijo ugotavljati, kdo ima prav.
Že prej je ruski Gazprom sporočil, da je Ukrajina zavrnila prošnjo za tranzit okoli 100 milijonov kubičnih metrov plina na Balkan in Slovaško. V ukrajinskem Naftogazu tega niso zanikali, dejali pa so, da je Gazprom predlagal tranzitno pot, po kateri iz tehničnih razlogov prenos ne bi bil mogoč.
Tožbe proti Rusiji in Ukrajini?
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je poslancem Evropskega parlamenta dejal, da bi morala evropska podjetja pravno ukrepati proti ruskemu in ukrajinskemu podjetju, če dobava ruskega plina ne bo takoj vzpostavljena.
"Zelo kmalu bomo videli, ali gre za tehnične težave ali preprosto ni politične volje za spoštovanje dogovora," je dejal Barroso in ponovil svoje stališče, da Rusija in Ukrajina ne moreta biti več razumljeni kot zanesljivi partnerici pri oskrbi z energijo.
G. V./M. R.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje