Podpis naj bi zagotovil nemoteno oskrbo Evrope z ruskim zemeljskim plinom.

"Dokument je bil končno podpisan", je v Bruslju sporočil Aleksander Medvedjev, drugi mož Gazproma. Evropski energetski komisar Andris Piebalgs je na novinarski konferenci povedal, da naj bi plin v EU znova začel prihajati v torek ob sedmi uri zjutraj. Gazprom in Ukrajina sta povedala, da bo trajalo najmanj 36 ur, preden bo po vnovičnem odprtju plinovoda plin dosegel EU.

Delegacija ruskega energetskega velikana Gazproma je bila na pogovorih v Kijevu, na katerih je Ukrajina podpisala dogovor o pogojih nadzora tranzita plina čez ukrajinsko ozemlje, tokrat brez dodatnih klavzul.

Ruski predsednik Dimitrij Medvedjev je v nedeljo dejal, da do prejema "prave različice pogodbe", ki je bila dogovorjena med vsemi tremi stranmi - Evropska unija je dogovor posebej podpisala z Rusijo in posebej z Ukrajino - Rusija ne bo pošiljala plina. Ukrajina je namreč v svoj del pogodbe z EU-jem vnesla t. i. deklaracijo, ki je ni v ruski različici. Ruski premier Vladimir Putin je ob tem sporočil, da je Ukrajina v sporazum vnesla nekatere dodatke, ki za Rusijo niso sprejemljivi, tako ravnanje pa je po njegovih besedah v posmeh zdravemu razumu.

Iz češkega predsedstva EU-ju so zdaj sporočili, da ni nobenega razloga, da Rusija ne bi na podlagi sporazuma znova vzpostavila dobave plina.

Resne razmere
Na izrednem srečanju so se zbrali evropski ministri, pristojni za energetiko, ki bodo skušali predvsem ugotoviti, kako članice Unije zavarovati pred ponavljajočimi se zimskimi plinskimi krizami. Cilj zasedanja je Moskvi in Kijevu sporočiti, kako resne so razmere in posledice, ter ju pozvati k izpolnjevanju pogodb. Toda krize ne bo mogoče rešiti brez trdnega dogovora o ceni plina med Rusijo in Ukrajino, poroča RTV-jeva dopisnica iz Bruslja Meta Dragolič.

Če bi vendarle prišlo do novih zaostritev, je ključnega pomena solidarnost. Toda Bolgarija na primer plina kljub pripravljenosti teh držav ni mogla dobivati od svojih evropskih sosed, ker z njimi ni povezana s plinovodi.

Slovaška za zagon jedrskega reaktorja
Predsedujoča Češka zato namerava znova v ospredje postaviti 12 milijard dolarjev vreden projekt plinovoda Nabuco, ki bi, ko bo končan, vsak dan iz srednjeazijskih držav čez Turčijo do Avstrije dostavil 30 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Toda Nabuco in drugi načrtovani plinovodi še nekaj let ne bodo končani, zato naj bi Francija znova sprožila tudi sporno vprašanje jedrske energije.

Slovaška pa je, čakajoč na preboj v pogovorih, stvari vzela v svoje roke in napovedala vnovičen zagon jedrskega reaktorja v Jaslovskih Bohunicah na zahodu države, ki ga je morala konec leta iz varnostnih razlogov zapreti. S tem je sprožila oster odziv sosede Avstrije, predsedujoča Češka pa se je odzvala z razumevanjem.

Medtem pa je Madžarska danes zaradi nerednih pošiljk iz Avstrije prekinila interventno dobavo zemeljskega plina Srbiji in BiH-u. Pošiljke plina bodo stekle, ko bodo dobili potrditev o ponovni vzpostavitvi pošiljk z Dunaja. Na pomoč Srbiji in BiH-u je Madžarska priskočila prejšnji teden.

K. S.